Mladi muzealci, pozdravljeni!

Verjamemo, da ste preživeli čudovit konec tedna! Pred nami so novi delovni dnevi, zunaj bo sijalo sonce in razpoloženje bo zato odlično! Naš časovni stroj pa tudi že komaj čaka, da nas popelje naprej! Tudi ta teden se bomo potepali po srednjem veku.

No, in že takoj na začetku … Koga srečamo tam?! Viteze! Po čem jih prepoznamo? Med drugim po viteških čeladah. Eno takšnih najdete tudi v naši tokratni pobarvanki! Kakšno barvo boste izbrali zanjo?
Se spomnite ustvarjalnega namiga z našega prvega potepanja po preteklosti? Predlagali smo vam, da poskusite izdelati čelado rimskega vojaka. Če si boste tokrat naredili viteško čelado, boste imeli doma že pravo malo zbirko zgodovinskih pokrival! Če vam bo uspelo – pokažite nam fotografijo viteza v karanteni!

Čelada je najpomembnejši del vitezove oprave, ki je skupaj z oklepom tehtala tudi več deset kilogramov! Si predstavljate, da bi morali v takšni »obleki« naokrog? Pa ne samo hoditi, še bojevati bi se morali tako opravljeni! Ja, to pa ne gre ravno »lahkih nog«, kajne?
In zakaj je čelada tako pomembna? Pomislite na motoriste, smučarje, kolesarje, delavce na gradbiščih in rudarje! Ja, čelada ščiti glavo, glava pa je najobčutljivejši del človeškega telesa. Tako, da: skrbno jo vedno in povsod varujte tudi vi!
Na eni od fotografij, ki vam jih v raziskovanje ponujamo danes, so puščične osti, ki so bile najdene prav tukaj, v naši dolini. Ste že streljali kdaj z lokom, ste si že naredili kakšno puščico? Če ne prej, poletne počitnice bodo pravi čas tudi za kaj takšnega. Prosite koga od odraslih, da vam pomaga. In bodite zeloooo previdni! Sploh, če na sebi ne boste imeli viteškega oklepa in čelade!

Ste opazili, da naš časovni trak naredi v 16. stoletju zanimivo zanko? Verjetno nas hoče s tem opozoriti, da je bilo 16. stoletje za nas zelo pomembno. Takrat so namreč po svetu začele nastajati prve knjige v številnih jezikih, ki so bili do takrat zapostavljeni. Tudi v slovenščini! Za prvo knjigo v slovenskem jeziku se moramo zahvaliti Primožu Trubarju. Gotovo ste ga kdaj že videli na kakšni sliki ali spomeniku. Primož Trubar je bil protestantski duhovnik, protestantizmu pa so bili v tistem času zelo naklonjeni tudi nekateri predstavniki plemiških družin iz Šaleške doline. Iz gradu Švarcenštajn v Šentilju so na primer razpošiljali sveto pismo v slovenskem jeziku, tamkajšnjo grajsko kapelo pa so okrasili s čudovitimi slikami, ki so pripovedovale zgodbe iz svetega pisma. Takšnim slikam na zidu rečemo freske. Tiste iz šentiljskega gradiča boste našli v pobarvanki. Pobarvajte jih zdaj, ko bo naš muzej spet odprt, pa pridite na Velenjski grad pogledat, koliko bodo vaše freske podobne »ta pravim«!

Pa še nekaj pomembnega se je zgodilo v 16. stoletju. V Velenju so odprli prvo šolo! Ustanoviti jo je pomagal tedanji velenjski graščak Baltazar Wagen. Delovala je samo nekaj let in potem so morali otroci kar nekaj časa čakati na novo … Koliko let šteje vaša šola?

Za konec današnjega potepanja po srednjem veku, ki nas je pripeljalo do časa, ko smo Slovenci dobili prve knjige v svojem jeziku, pa imamo za vas in vaše družine na zalogi še en ustvarjalni namig. Vsak naj naredi svojo majhno knjižico in vanjo zapiše nekaj slovenskih besed. Takšne, ki se mu zde posebej lepe ali zanimive ali takšne, ki jih on ali kdo drug od družinskih članov zelo pogosto uporablja, ali takšne, ki jih le redko sliši, ali takšne, ki čudno zvenijo … Ko boste končali, si knjižice izmenjajte ali pa jih preberite skupaj. Pogovarjajte se o besedah, igrajte se besedne igre, izumljajte nove besede ali svoj skrivni jezik … Koliko istih besed boste zapisali, kdo bo zapisal največ drugačnih … Vse to zna biti tako zelo zabavno! Poskusite!

Mi pa se naslednjič srečamo v renesansi …