Fran Korun Koželjski
Ena izmed vidnejših osebnosti Šaleške doline je Fran Korun Koželjski, slovenski glasbenik in skladatelj iz Velenja, po katerem so 2. marca 1966 poimenovali velenjsko glasbeno šolo. Na pobudo njegovih vnukov Vladimirja in Boruta Koruna, ki sta Muzeju Velenje podarila Korunovo pohištvo in glasbila, je od leta 2020 na Velenjskem gradu na ogled stalna postavitev, posvečena življenju in delu Frana Koruna Koželjskega. Na razstavi so poleg posameznih kosov pohištva iz njegovega doma v Velenju na ogled še njegove citre, violina, violončelo in viola, saj je bil Fran Korun Korun vsestranski glasbenik.
Rodil se je 22. decembra 1868 v Zgornjem Šaleku v Velenju. V domači gostilni, ki je služila kot počivališče za voznike z vprežno živino, so se večkrat ustavljali godci in pevci, in tako je Korun že kot otrok prihajal v stik z glasbo. Najprej se je začel učiti igrati citre. Poučeval ga je kmet in vinogradnik Mak iz Podkožlja, kamor je redno hodil na učne ure. Ravno kmet Mak in pot do njega čez hrib Koželj sta bila kasneje razlog, da si je Fran nadel psevdonim Koželjski, pod katerim je objavljal svoja glasbena dela.
Osnovno šolo je obiskoval v Velenju, kjer je poleg citer začel spoznavati še osnove glasbene teorije ter se učil igranja na klavir in violino. Ker doma ni bilo dovolj denarja, bi se moral po končani osnovni šoli izučiti za čevljarja, vendar je uk opustil in kasneje v Krškem končal meščansko šolo ter v Trstu še trgovsko in pomorsko akademijo. V Trstu se je izpopolnjeval v igranju na citre in nastopal v javnosti. Leta 1895 je začel študij glasbe na Dunaju in ga zaključil leta 1900 z državnim vojaškim kapelniškim izpitom.
Že med študijem je prejel povabilo profesorja Antona Bezenška, da bi v Sofiji v Bolgariji prevzel mesto vojaškega kapelnika, vendar ga ni sprejel. Vrnil se je v Velenje, se zaposlil kot uradnik v Južnoštajerski hranilnici v Celju, kjer je delal do upokojitve leta 1932, in prevzel vodstvo celjske narodne godbe. Dolga leta je poučeval klavir in teorijo na Orglarski šoli v Celju, bil eden izmed ustanoviteljev in prvi kapelnik Rudarske godbe v Velenju, desetletje je vodil delavsko pevsko društvo, ki je imelo vsako nedeljo vaje v njegovi hiši, že pred prvo svetovno vojno je bil tudi kapelnik železničarske godbe v Zidanem mostu in godbe v Šempetru v Savinjski dolini.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.
