Mastodonti
Šaleška dolina se je na začetku šestdesetih let 20. stoletja hitro spreminjala. Posledice intenzivnega izkopavanja premoga so se kazale v močni preobrazbi pokrajine. Pridobivanje premoga je povzročilo ugrezanje površja, ki je uničilo celotna naselja. Prva vas, ki je bila porušena zaradi premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, je bila vas Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija. Cerkveni zavetnik sv. Jurij je že nakazoval pomembno paleontološko najdbo, ki je bila odkrita med urejanjem območja na mestu nekdanje vasi nastajajočega Škalskega jezera. Cerkve sv. Jurija namreč pogosto stojijo v bližini najdišč nenavadno velikih kosti, ki si jih ljudje v preteklosti niso znali razložiti ter so jih zato pripisali zmajem in drugim nadnaravnim bitjem. Ker je bil sv. Jurij upodabljan na konju v boju z zmajem, so ga izbrali za svojega zaščitnika.
Ostanki prazgodovinskih živali v okolici Škal torej zagotovo niso prvič pokukali na površje jeseni leta 1964, vendar je urejanje zemljišč z buldožerji v času obilnega deževja poskrbelo za izjemno odkritje treh osebkov, predstavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev. V neprijaznih vremenskih razmerah so geologi Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani poskrbeli za izkop kosti, njihovo zaščito in prevoz v Ljubljano, kjer so najdbe preparirali in proučili. Ostanke fosilnih trobčarjev. so nato na ogled postavili na Velenjskem gradu. Razstava, odprta leta 1969, je bila velik muzealski dosežek, ki je presenečal in navduševal obiskovalce velenjskega muzeja.
Danes si je na razstavi mogoče ogledati ostanke dveh vrst trobčarjev, ki sta na območju današnje Šaleške doline živela pred približno tremi milijoni let. Borsonov mastodont je bil v Sloveniji do zdaj najden le v Škalah. Gre za mladega, spolno zrelega samca, ki še ni dosegel svoje polne velikosti. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu. V Škalah so našli tudi ostanke najmanj dveh arvernskih anancusov. Borsonovi mastodonti so izumrli že pred začetkom ledene dobe, medtem ko so bili arvernski anankusi očitno bolj prilagodljivi in so preživeli nekoliko dlje ter so tudi njihove najdbe pogostejše.
Razstava Mastodonti na Velenjskem gradu je bila v letu 2021 v celoti prenovljena in ponuja obiskovalcem na ogled dvodelno zastavljeno razstavo. V strokovnem delu je poleg originalnih kosti predstavljen tudi časovni trak evolucije, medtem ko je v doživljajskem delu na ogled v naravno okolje postavljen obnovljen kip arvernskega anankusa v naravni velikosti. Kip je leta 1969 izdelala Dora Novšak, akademska kiparka, za njim je z oljem na platnu upodobljena Šaleška dolina v času, ko so v njej živeli mastodonti, ki jo je prav tako ob odprtju prvotne razstave naslikal akademski slikar Tomaž Perko.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.