Med romaniko in barokom

 

Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Postavitev je razdeljena na cerkveni, plemiški in kmečki del. V prvem izstopajo rekonstruiran romanski prezbiterij, trije poznogotski kipi, izbor sakralnega posodja, originalne freske z gradu Švarcenštajn in rekonstruiran kamniti oltar sv. Jošta s Paškega Kozjaka. V drugem delu je rekonstruirana dimnična hiša, bivalni prostor kmečkega človeka. Veliko vrednost imajo razstavljeni drobni predmeti, pridobljeni z arheološkimi izkopavanji na gradovih Šalek in Kacenštajn.

Zbirka predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju pa vse do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba s svojimi pravnimi, upravnimi, socialnimi in gospodarskimi značilnostmi. Predstavlja izbor najpomembnejših ostankov, ki jih je dolga doba 500-ih let pustila za seboj ter je razdeljena, enako kot srednjeveška družba v celoti, na tri dele: cerkveni, plemiški in kmečki.

Cerkveni del predstavlja rekonstrukcija cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju, ki ima v nekdanjem prezbiteriju še danes ohranjeno romansko okno. Prezbiterij, ki so ga kasneje nadzidali z zvonikom in še vedno nosi tipično okrasje 16. stoletja ter letnico 1535, so od 14. stoletja dalje krasile gotske freske v al seco in pravi fresko tehniki.

Prvi prostor bogati tudi rekonstrukcija kamnitega oltarja iz cerkve sv. Jošta na Paškem Kozjaku, enega redkih kamnitih oltarjev na Slovenskem, ter tudi cerkveno obredno posodje iz časa od 16. pa do 20. stoletja. »Ladjo« krasijo grbovne plošče najpomembnejših plemiških družin, ki so imele svoje posesti na tleh naše doline.

Enako kot cerkvena je bila ob koncu 13. stoletja izgrajena tudi grajska mreža. Najstarejši med vsemi gradovi je brez dvoma grad Šalek, saj po njem nosi ime celotna dolina. Danes je od njega ohranjen le petetažni obrambi stolp trikotne oblike, saj je bil zapuščen že v 18. stoletju in sicer po tem, ko ga je leta 1770 že drugič močno prizadel požar. Prvič je grad pogorel leta 1676 v času gospostva Raumschüsslov. Predstavnica te družine je bila tudi Rosina Raumschüssel, katere protestantski nagrobnik je hranjen v našem muzeju. Poleg je kamnita plošča ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki enako kot nagrobna plošča Rosine Raumschüssel zaznamuje čas protestantizma in protireformacije v Šaleški dolini. Med vnetimi pristaši nove vere je bila tudi družina Trebniških z gradu Švarcenštajn v Šentilju, ki je enako kot Velenjski grad dobil današnjo podobo s prezidavami prav v 16. stoletju. Enega najpomembnejših umetniških dosežkov tega časa pa predstavljajo freske, odkrite v prostorih nekdanje kapele gradu Švarcenštajn. Gre za enega največjih ciklov profanih poslikav prve polovice 16. stoletja na Slovenskem. Danes so obnovljene na ogled v Muzeju Velenje. V gradu Švarcenštajn, ki je danes v privatnih rokah, je ohranjenih še več starejših gradbenih elementov, poleg gotskih polžastih stopnic je zelo zanimiv poslikan dimnik, ki je bil nekoč viden daleč na okrog, nato pa so ga ob prezidavah skrili pod streho. Rekonstrukcija dimnika je na Velenjskem gradu na ogled v prostoru, kjer sta predstavljena t. i. kmečki oz. nadalje plemiški del. V ta del vstopimo skozi originalni portal cerkve sv. Mihaela, ki je nekoč stala v danes potopljeni vasi Družmirje, medtem ko smo v prostore razstave vstopili skozi originalni portal vhodnih vrat, ki so nekoč vodile v naš grad. Medtem ko je kmečki del predstavljen skozi rekonstrukcijo »Kavčnikove dimnice«, plemiški predstavljajo številne najdbe kot rezultat posameznih arheoloških raziskav na gradovih po dolini; od pečnic, do namiznega in kuhinjskega posodja, orožja in predmetov za vsakdanjo rabo. Osrednji del prostora pa je skupaj s povečavo Vischerjevega zemljevida iz 1670 namenjen maketi naše doline, ki kaže, da lahko Šaleško dolino upravičeno imenujemo – kot trdijo številni – dolina gradov. Tako tudi cerkvena vizitacija iz leta 1528 poroča, da je na spodnjem Štajerskem samo še ena fara, ki ima toliko gradov kot stara fara sv. Jurija v Škalah.

Pokaži več Pokaži manj
Call Now Button
Accessibility
Scroll to Top