Muzej Velenje prejemnik posebnega odličja 9. nagrade ŽIVA za najboljši slovanski muzej
- 4. oktobra 2023
- Bratislavski grad (Slovaška)
Med 2. in 4. oktobrom je na Bratislavskem gradu na Slovaškem potekala 9. mednarodna konferenca in podelitev nagrade Živa za najboljši slovanski muzej. Na slavnostni podelitvi nagrade je Muzej Velenje prejel posebno priznanje za vodenje in učinkovitost ekipe. Nagrado za najboljši slovanski muzej je prejel Narodni muzej Leskovec iz Srbije, za najboljši kulturni in naravni spomenik pa hrvaški Center za interpretacijo pomorske dediščine DUBoak iz Malinske. Podeljena so bila še posebna priznanja za pripovedništvo, ustvarjalnost, trajnostno delovanje in odprtost ter pozornost za obiskovalce.
Nagrada, ki jo podeljuje Forum slovanskih kultur, velja za odmevno in prestižno nagrado na področju muzealstva in veliko priznanje s strani stroke. Nagrada Živa je nastala leta 2012 na pobudo direktorice Foruma slovanskih kultur dr. Andreje Rihter. Nagrada je poimenovana po slovanski boginji Živi, ki predstavlja načelo življenja, lepote, vitalnosti in plodnosti. Namenjena je prepoznavanju kulturne dediščine in počastitvi dosežkov najboljših muzejskih praks v slovanskih državah.
Letos je bilo za nagrado Živa nominiranih skupaj 24 muzejev iz 10 držav. V procesu ocenjevanja so nominirane muzeje v živo obiskali tudi člani mednarodne komisije in tako celostno ocenili njihovo delovanje. Muzej Velenje sta v mesecu maju obiskali dve predstavnici žirije – Dr. Ekaterina Djoumalieva, direktorica Direktorata za kulturno dediščino, muzeje in vizualne umetnosti Ministrstva za kulturo Republike Bolgarije ter Elia Vlachou (Grčija) iz združenja EMA, strokovnjakinja za muzeje in prav tako predsednica žirije.
Odličje za vodenje in učinkovitost ekipe je izjemno priznanje za celotno ekipo Muzeja Velenje ter njihovo direktorico Tanjo Verboten. V muzeju verjamejo, da je dobro in učinkovito delovanje ekipe ključ do uspešnega delovanja organizacije. Na področju muzealstva, ki vključuje izredno široko paleto znanj in veščin, je dobro delovanje kolektiva še toliko bolj pomembno. Muzej Velenje deluje na področju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, s svojo dejavnostjo pokriva enajst enot, na ogled ponuja številne stalne razstave, razstavišča na prostem, je upravljalec treh gradov in graščin, v strokovnem delu pa se posveča raznolikim področjem zgodovine, etnologije, naravoslovja, tehnike in umetnosti. Za dobro delo na tako širokem področju je izredno pomembno uspešno delovanje muzejskega kolektiva.
Podeljeno priznanje za vodenje in učinkovitost ekipe v Muzeju Velenje štejejo kot pomembno priznanje za delo njihove direktorice. Tanja Verboten je nastopila mesto direktorice muzeja 1. julija 2021. Po izobrazbi etnologinja in kulturna antropologinja, je del ekipe Muzeja Velenje že 15 let. V muzeju je delovala kot kustosinja pedagoginja ter predstavnica za stike z javnostmi ter kot kustosinja etnologinja. Je odgovorna kustosinja celovite prenove stalne razstave Mastodonti, prav tako tudi skrbnica zbirke Afrika. Dediščino afriške zbirke češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita raziskuje in predstavlja javnosti v sodelovanju s številnimi drugimi institucijami v Sloveniji in v tujini. Njene odlične vodstvene sposobnosti so bile tako opažene s strani mednarodne muzealske skupnosti, za kar so v muzeju izredno veseli.
Utemeljitev priznanja za vodenje in učinkovitost ekipe
Majhna, a vsestransko nadarjena ekipa muzeja brezhibno deluje skupaj pod vodstvom navdihnjene in navdihujoče direktorice, ki iz vsakega od sodelavcev potegne najboljše. Usklajeno delovanje zagotavlja splošno učinkovitost upravljanja virov pri vodenju institucije ter zbiranju, raziskovanju ter predstavljanju kulturne in naravne dediščine velikega območja, vključno z različnimi stalnimi razstavnimi prostori in ločenimi enotami.
V tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami muzej vlaga vsa razpoložljiva sredstva, da bi pritegnil nove člane ekipe in prostovoljce. Zaposleni uporabljajo svoje talente in interese za izvajanje inovativnih in privlačnih dejavnosti s katerimi krepijo izkušnjo obiskovalcev in si aktivno prizadevajo pritegniti potencialno javnost.
Žirija je soglasno pohvalila skupno predanost ekipe in njihova izjemna prizadevanja pri doseganju odličnih rezultatov na vseh področjih delovanja muzeja.
V okviru slavnostnega dogodka na Bratislavskem gradu, ki se je končal 4. oktobra z razglasitvijo nagrajencev Živa 2023, je potekala tudi mednarodna konferenca s predstavitvijo 24 nominiranih muzejev, z okroglimi mizami in predavanji ter muzejsko »tržnico« namenjeno mreženju in povezovanju prisotnih muzejev. Dogodek je organiziral Forum slovanskih kultur v sodelovanju s Slovaškim narodnim muzejem. Prireditev je odprla ga. Silvia Hroncová, ministrica za kulturo Republike Slovaške. Dogodka so se udeležili tudi veleposlaniki Slovenije, Ukrajine ter predstavnica Ministrstva za kulturo Republike Srbije.
Forum slovanski kultur je pomembna nadnacionalno kulturna platforma, ki pospešuje dialog, komuniciranje in mreženje, izmenjavo idej, znanja in izkušenj na področju varstva in promocije muzejskih zbirk ter storitev, prepoznavanja in zadovoljevanja potreb družbe, inovativnosti, ustvarjalnosti, sodelovanja in vključenosti. Forum slovanskih kultur povezuje in predstavlja slovansko kulturo, znanost in umetnost, njen ustvarjalni naboj in dediščino.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.