Sončne zgodbe mladega mesta
Razstava z naslovom Sončne zgodbe mladega mesta, s katero predstavljamo Sončni park in njegovo zgodovino, je na ogled v Vili Rožle v Sončnem parku. Razstavo je Muzej Velenje pripravil ob odprtju prenovljene Vile Rožle, v kateri ima sedež Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje.
Leta 1958 je bil v Velenju prvi dan udarniškega dela 14. april. Takrat so med drugim začeli urejati “ljudski park”. Od 3. aprila do 1. maja 1961 so Velenjčani v parku opravili 23.068 delovnih ur. Izkopali in zasuli so kanale za vodovod (740 m), za elektriko (580 m) in za kanalizacijo (180 m). Za ureditev zelenic so pripravili 6 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, uredili brežine in nasipe za kotalkarsko stezo in tribune ter nanosili humus na 8.500 kvadratnih metrov zemlje.
Sončni park so sprva imenovali Ljudski park, torej park, ki naj bo namenjen vsem ljudem. Med Velenjčani pa se ga je prijelo tudi ime Park žena, saj so park v veliki meri uredile žene velenjskih rudarjev.
Načrt za park, umeščen v trikotnik med provizoriji, cesto proti jezeru in kinom, je narisal dunajski arhitekt Paul Filipsky, ki je naredil tudi idejni osnutek za velenjski Titov trg. Nekateri deli parka so bili urejeni po načelih svobodnega angleškega parka, drugi pa strogo geometrijski. Park je zasadil vrtnar Alojz Jaklič, ki je zasnoval tudi zasaditev novega velenjskega mestnega središča. Posajenih je bilo več kot 170 vrst rastlin, ki jih je Jaklič oiskal po številnih vrtnarijah in drevesnicah po Sloveniji. Ob odprtju pa se Sončni park ni ponašal le z bogato zasaditvijo, ampak tudi z umetnim jezercem, s ploščadjo, z glasbenim paviljonom, vodometom, s sprehajališčem pod ozelenjeno pergolo, z visokim jamborom, aluminijastim obeliskom, bazenčkom z mozaikom in labirintom.
Stavbe, ki stoji v parku, se je potem, ko je v njej nekaj časa domoval otroški vrtec z imenom Rožle, prijelo ime Vila Rožle. V dvajsetih letih 20. stoletja si jo je za dom zgradila družina Konc. Končeva hči se je poročila z Ivanom Zajcem s Konovega in domačini so hišo dolgo poznali kot Zajčevo hišo. Po 2. svetovni vojni je zaradi sodelovanja z okupatorjem, hiša prešla v državno last. Sprva so jo v uporabo dali godbi na pihala, ki je v tistem času večkrat nastopala v parku, nato so v njej uredili otroški vrtec, kasneje pa je v njej dobilo prostore več kulturnih društev in klubov pa tudi velenjska gimnazija, ki je Vilo Rožle uporabljala za izvedbo nekaterih dejavnosti oddelkov izobraževalnega programa umetniška gimnazija. Zdaj je Vila Rožle sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Tako je v parku, zgrajenem z udarniškim delom, spet doma tudi prostovoljstvo.
Sončni park je bil eden prvih večjih projektov urejanja in nove rabe ugreznin v Šaleški dolini. Nastal je na degradiranem območju, na mestu, kjer je bilo sprva načrtovano novo središče mesta Velenje. Danes je Sončni park med drugim prva postaja tematske arhitekturne poti po Velenju “Sprehod skozi mesto moderne”. Sončni park je varovano območje vrtno-arhitekturne dediščine, v Registru kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo vpisan kot Velenje – SOnčni park (EŠD 10909).
(Vir: Ževart, Mojca. Sončne zgodbe mladega mesta. Velenje: Muzej Velenje, 2019)
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.