Navaden lesen gostilniški stol s polnim sedalom je iz gostilne Pri Basistu, ki je delovala v Družmirju nekje do začetka druge svetovne vojne. Zadnji lastnik gostilne in domačije, po domače Basist, je bil Alojz Slavko Stropnik (1918–2008). Stropnik je kot zadnji prebivalec zapustil vas Družmirje, preden je ta zaradi rudarjenja izginila z zemljevida doline. Začetek izginjanja ene izmed najstarejših vasi v Šaleški dolini se je simbolno začel z rušenjem stare cerkve sv. Mihaela leta 1975. Cerkev sv. Mihaela v Družmirju je prav tako kot cerkve sv. Martina pri Šaleku, sv. Tilna v Arnačah in sv. Janeza Krstnika v Vinski Gore nastala kot ena izmed kapel prafarne cerkve sv. Jurija v Škalah in je bila torej ena izmed starejših cerkva v dolini. Kot rezultat rudarjenja je že v petdesetih letih preteklega stoletja izginil tudi del vasi Škale skupaj s cerkvijo sv. Jurija.
Zgodbo o potopljeni vasi Družmirje pripoveduje film avtorjev Damijana Kljajiča in Toma Čonkaša z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi iz leta 1997. Dokumentarni film, v katerem je glavno vlogo odigral sam Alojz Slavko Stropnik, je leta 1997 prejel prvo nagrado na 2. Festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije.
V gostilni, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja v lasti šoštanjskega župana Mihe Tajnika, zavednega Slovenca, je imela svoje prostore tudi leta 1882 ustanovljena Šaleška čitalnica.

Zbirka: Etnologija, akc. št. MV; MV-34/2020

Damijan Kljajič, muzejski svetnik

Tanja Verboten