Leta 1989 so v javnost prišle fotografije prve slovenske malokalibrske avtomatske puške oziroma brzostrelke MGV-176 velenjskega podjetja Gorenje. Čeprav zasnova novega orožja ni bila izvirna, brzostrelka MGV-176 je bila namreč zgolj predelana in posodobljena različica ameriške avtomatske puške American 180, je orožje, ki so ga razvili strokovnjaki iz Gorenja in Puškarne Kranj, v jugoslovanski javnosti močno odmevalo. Avtomat MGV-176 je pozornost v strokovni in širši javnosti vzbudil predvsem zaradi tehničnih karakteristik in materialov, iz katerih je bil izdelan. Zaradi bogatih izkušenj z umetnimi materiali in nenazadnje tudi zaradi finančnih razlogov sta bili dve tretjini brzostrelke MGV-176 sestavljeni iz plastike, preostali deli pa so bili jekleni. Zaradi tega je bila izredno lahka, plastika pa naj ne bi zahtevala posebnega vzdrževanja. Posebno pozornost sta vzbujala tudi strelivo (malokalibrsko strelivo .22 LR) in ognjena moč avtomata (teoretično 1.600 nabojev/min).

Prva slovenska avtomatska puška MGV-176 iz Velenja – kratica MGV naj bi pomenila »Model Gorenje Velenje«, število 176 pa število nabojev v prvotnem nabojniku – se je zaradi številnih spornih rešitev, tehničnih težav in kratkega časovnega obdobja v vojni za samostojno Slovenijo uporabljala le v zelo majhnem in omejenem obsegu. Kljub temu pa je bila zaradi svojih karakteristik propagandno relativno zelo učinkovito bojno sredstvo slovenskih teritorialcev in miličnikov ob začetku spopadov in še danes spada med tako imenovano simbolno orožje slovenskega osamosvajanja. Po vojni za neodvisnost je velenjsko Gorenje opustilo tovrstno dejavnost, zato je kmalu zamrl tudi ves nadaljnji razvoj prve slovenske brzostrelke.

 

Kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak

Tanja Verboten