• Hranilniki

    NOVICE

Hranilniki

V Muzeju Velenje se praznovanju svetovnega dne, posvečenega varčevanju, pridružujemo s predstavitvijo muzejskih predmetov – HRANILNIKOV.
Naj ob tej priliki podamo še nekaj misli o varčevanju, denarništvu in bančništvu, s strani naših rojakov in začetnikov s tega področja pri nas:
»Največ narodno-gospodarske važnosti so pa denarni zavodi in na tem polji še pred kratkim naš narod ni ničesar storil. Še le, ko se je izdala postava o pridobitnih in gospodarskih zadrugah je začel naš narod si ustanavljati lastne denarne zavode, to je posojilnice… izkustva kažejo, da nam ni treba biti v denarnem obziru odvisnim od naših poželjivih drugonarodnih sosedov. Postavimo se v tej stroki na svoje noge! Vsak razumnik ve, kaj pomeni za Slovenca samosvojstvo v premoženji…«
(Mihael Vošnjak, 1884)
 
»Kako izgubijo starši in učitelji ljubezen otrok? Če starši dobro žive, se gostujejo in rajujejo ali zapravljajo; otroci pa med tem gladujejo in stergani hodijo…«
(Peter Musi, 1852)
 
»Potrebni so za vodstvo hranilnic in posojilnic ljudje, ki imajo ljubezen do bližnjega, smisel za obči blagor, uživajo javno zaupanje, porokujejo na ta način vestno vodstvo ter obenem jamčijo s svojim premoženjem.«
(Anton Mrkun, 1892)
 
»Vendar pa ni dovolj, ako skrbimo ljudstvu le za večjo izobrazbo in kriva je misel, da s tem, ako mladim vcepljamo učenost in znanost ter jim blažimo srce, vzgajamo obenem dobre gospodarje… Nekateri ljudje so zelo izobraženi, imajo manj smisla za štedenje in gospodarstvo nego drugi, ki so se manj učili, ki so se pa pravočasno navadili tudi štediti… Kdor hoče vzgojiti štedljive može in žene, mora še dečke in deklice ne le splošno poučevati, ampak še zlasti učiti štedljivosti ter jih tudi praktično navajati k skrbnemu gospodarstvu z njihovim premoženjem, posebno pa z denarjem… Cicero je zapisal: Premoženje pridobiva pridnost, pomnoženje in ohranjanje pa varčnost!«
(Dr. Vekoslav Kukovec, 1901)
 
»Razvoj denarnih zavodov v svetu se je v 19. stoletju obogatil z novim stremljenjem, katerega bi mogli označiti za z demokratizacijo kreditov. Sad te težnje je ustanavljanje najrazličnejših hranilnic, katere glavna in skoraj edina naloga je bila v začetku vzbujati med ljudstvom čut varčevanja. Kmalu so te hranilnice postale važen dejavnik na denarnem trgu in sploh v narodnem gospodarstvu, ki je zlasti s samoupravnimi hranilnicami pridobilo važne denarne opore. V razvoju hranilnic sta postali važni dve vprašanji. Kako čimbolj varno naložiti denar, ki so ga zaupali vlagatelji, in kako naložiti denar, da bo naložba smotrna z vidika celokupnega narodnega gospodarstva.«
(Dr. France Zupan, 1939)
 
✒️ Pripravila: Mateja Murkovič, višja kustosinja dokumentalistka.
Vir: Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, Aleksander Videčnik, 1989 in arhiv Muzeja Velenje.
📸 Arhiv Muzeja Velenje
Share on facebook
Facebook
Share on email
Email
Call Now Button
Accessibility
Scroll to Top