Karbidovka - rudarska svetilka
- Ob
- Depo Muzeja Velenje
Predmet sestavlja valjasto ohišje ter nosilni viličasti nastavek s kavljem. Na prednji strani je navzgor zaviti ustnik za plamen. Na zgornji strani je odprtina za vstavljanje karbida in manjša odprtina z navojem, v katero se je zavila okrogla železna palica s T nastavkom.
Mere predmeta so: 30x17x8 cm. Hranimo ga v muzejskem depoju.
Razvoj svetil:
Že na začetku 20. stoletja so v naših krajih pričeli uporabljati tudi boljše, predvsem pa varnejše karbidne svetilke. V premogovniku Trbovlje so že pred letom 1904 uporabljali majhen dinamo, s katerim so polnili električne svetilke, a vendar so bile v najširši uporabi še vedno karbidne svetilke.
So pa predstavljale nekatere svetilke lahko tudi vzrok za rudarske nesreče, še posebej tam, kjer ni bilo urejenega prezračevanja in so uporabljali neustrezne izvedbe svetilk.
Karbidne svetilke so bile uporabne tudi za druge namene, ne samo za razsvetljevanje v podzemlju. V času uporabe karbidnih svetilk so si rudarji z njimi svetili tako na delovnem mestu kot tudi na poti na delo. Pravili so, da se je dobro izkazala tudi v primeru silobrana, še posebej ob dobrem zamahu je imela lahko strahovit učinek na napadalca (ne samo za šalo, menda je bilo vse res).
Je pa uporaba svetilk tudi razvrščala zaposlene, in sicer je poslovodja uporabljal svetilko iz medeninaste pločevine, ki se je, lepo očiščena in pološčena, svetila, kot bi bila izdelana iz zlata. Svetilka nadzornika je bila že manjša, bolj športnega izgleda, z velikim, posebej oblikovanim odsevnikom. Navadni knap pa je imel svetilko, izdelano iz črne pločevine, ki pa se je izkazala za močnejšo.
V Kanižarici so karbidarice uporabljali do konca maja leta 1965, ko je prišlo do vžiga metana in je bil poškodovan kopač, ki je dobil opekline. Koncentracija plina k sreči ni bila eksplozivna. Karbidarice so tako v tem času nadomestili z akumulatorskimi svetilkami.
Vir: muzej.rlv.si
Mateja Murkovič