Naboj protiavionskega topa kalibra 20 mm
- 26 novembra, 2021
- Ob 10:00
- Spominski center 1991
30-letnica slovenske samostojnosti Ā
“Sam imam na posebnem mestu shranjeno zrno, ki je bilo izstreljeno iz bojnega oklepnega vozila (BOV) in se je med bojnim obstreljevanjem, ki je bilo usmerjeno tudi na moje poveljniÅ”ko mesto, zarilo v steno cca 40 cm nad mojo glavo. SreÄa, usoda?”
ā¦ se je svojega Ā»ognjenega krstaĀ« po vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo spominjal velenjÄan, veteran vojne za Slovenijo, major Alojz Slavko Hudarin. Znano je, da v nekdanji obÄini Velenje med osamosvojitveno vojno ni bilo potrebno izstreliti niti enega naboja za uspeÅ”no izpolnitev vseh nalog, mnogo manj pa je poznano dejstvo, da so kljub temu Å”tevilni velenjÄani sodelovali v bojih z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) na enem od koroÅ”kih bojiÅ”Ä in sicer v Dravogradu.
Poveljnik 83. ObmÅ TO Slovenj Gradec je zaradi kompleksne situacije, ki se je razvila na dravograjskem bojiÅ”Äu, prek poveljstva pokrajinskega Å”taba ZÅ P Celje (PÅ TO ZÅ P) zaprosil za pomoÄ poveljnika 89. ObmÅ TO Velenje Jožeta Prislana ā Ervina. Ta je delu velenjskega 891. odreda TO za posebne namene (Ā»EPN SlemeĀ«), ki mu je poveljeval kapetan 1. razreda Alojz Hudarin, in velenjski 238. Äeti za ognjeno podporo (ÄOP) pod poveljstvom kapetana 1. razreda Antona Planinca izdal ukaz za premik enot v Dravograd. Po nekajdnevnih pogajanjih med oklepno kolono JLA, ki je bila ustavljena pred barikado v Dravogradu in pripadniki TO med katerimi sta bili prav velenjski enoti najbolj izpostavljeni, je priÅ”lo 2. julija 1991 do silovitih spopadov med obema stranema. JLA je napadla z vsemi sredstvi, ki jih je takrat imela na razpolago v koloni, ki je Å”tela okoli 25 vozil. Sedem od teh je bilo vojaÅ”kih oklepnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj samovoznih protiavionskih topov 20/3 mm M55A4M1-BOV-3 (ali skrajÅ”ano BOV – bojno oklepno vozilo), kot se je uradno imenovalo bojno vozilo slovenske Tovarne avtomobilov Maribor (TAM). Ta borbena vozila so bila ob tankih obiÄajno v sestavi vseh kolon JLA, ki so junija in julija 1991 zapustile svoje vojaÅ”nice z nalogo, da zavzamejo slovenske mejne prehode in tako prepreÄijo razglaÅ”eno osamosvojitev R Slovenije. Po srditih bojih se je konflikt pred mestom Dravograd razpletel s predajo in nadzorovanim umikom oklepne kolone JLA v svoje matiÄne vojaÅ”nice v Mariboru in na HrvaÅ”kem.
Naj je bila poveljniku Hudarinu tistega 2. julija 1991 mila sreÄa ali usoda, je naboj, ki je danes na ogled v Spominskem centru 1991 v Velenju, Å”e eden izmed množice priÄevalcev o tem kako zelo stvarna in neizprosna je bila pred tremi desetletji vojna na ozemlju Slovenije.
Ā
Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje
Tanja Verboten
Share on facebook
Facebook
Share on email
Email
