Naboj protiavionskega topa kalibra 20 mm
- 26 novembra, 2021
- Ob 10:00
- Spominski center 1991
30-letnica slovenske samostojnosti “Sam imam na posebnem mestu shranjeno zrno, ki je bilo izstreljeno iz bojnega oklepnega vozila (BOV) in se je med bojnim obstreljevanjem, ki je bilo usmerjeno tudi na moje poveljniško mesto, zarilo v steno cca 40 cm nad mojo glavo. Sreča, usoda?”
… se je svojega »ognjenega krsta« po vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo spominjal velenjčan, veteran vojne za Slovenijo, major Alojz Slavko Hudarin. Znano je, da v nekdanji občini Velenje med osamosvojitveno vojno ni bilo potrebno izstreliti niti enega naboja za uspešno izpolnitev vseh nalog, mnogo manj pa je poznano dejstvo, da so kljub temu številni velenjčani sodelovali v bojih z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) na enem od koroških bojišč in sicer v Dravogradu.
Poveljnik 83. ObmŠTO Slovenj Gradec je zaradi kompleksne situacije, ki se je razvila na dravograjskem bojišču, prek poveljstva pokrajinskega štaba ZŠP Celje (PŠTO ZŠP) zaprosil za pomoč poveljnika 89. ObmŠTO Velenje Jožeta Prislana – Ervina. Ta je delu velenjskega 891. odreda TO za posebne namene (»EPN Sleme«), ki mu je poveljeval kapetan 1. razreda Alojz Hudarin, in velenjski 238. četi za ognjeno podporo (ČOP) pod poveljstvom kapetana 1. razreda Antona Planinca izdal ukaz za premik enot v Dravograd. Po nekajdnevnih pogajanjih med oklepno kolono JLA, ki je bila ustavljena pred barikado v Dravogradu in pripadniki TO med katerimi sta bili prav velenjski enoti najbolj izpostavljeni, je prišlo 2. julija 1991 do silovitih spopadov med obema stranema. JLA je napadla z vsemi sredstvi, ki jih je takrat imela na razpolago v koloni, ki je štela okoli 25 vozil. Sedem od teh je bilo vojaških oklepnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj samovoznih protiavionskih topov 20/3 mm M55A4M1-BOV-3 (ali skrajšano BOV – bojno oklepno vozilo), kot se je uradno imenovalo bojno vozilo slovenske Tovarne avtomobilov Maribor (TAM). Ta borbena vozila so bila ob tankih običajno v sestavi vseh kolon JLA, ki so junija in julija 1991 zapustile svoje vojašnice z nalogo, da zavzamejo slovenske mejne prehode in tako preprečijo razglašeno osamosvojitev R Slovenije. Po srditih bojih se je konflikt pred mestom Dravograd razpletel s predajo in nadzorovanim umikom oklepne kolone JLA v svoje matične vojašnice v Mariboru in na Hrvaškem.
Naj je bila poveljniku Hudarinu tistega 2. julija 1991 mila sreča ali usoda, je naboj, ki je danes na ogled v Spominskem centru 1991 v Velenju, še eden izmed množice pričevalcev o tem kako zelo stvarna in neizprosna je bila pred tremi desetletji vojna na ozemlju Slovenije.
Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje
Tanja Verboten
Share on facebook
Facebook
Share on email
Email
