Beseda kraherl (nem. Kracherl) je izraz tako za steklenico posebne oblike kot za nekdaj priljubljeno brezalkoholno gazirano pijačo z okusom malinovega sirupa, ki so jo ponujali v gostilnah, mobilnih prodajalnah ali na sejmih. Pijača je bila polnjena v posebnih tri-decilitrskih steklenicah s preščipnjenim trupom na prehodu v vrat steklenice, stekleno kroglico in z gumijastim tesnilom na vrhu steklenice. Ob polnjenju je ogljikov dioksid potisnil kroglico do tesnila. Svoje ime je steklenica dobila ravno po značilnem zvoku – poku, ki je nastal, ko si kroglico s prstom potisnil navzdol. Ta značilna oblika steklenice za kraherle ali pokalico, ki so bile namenjene za večkratno polnjenje, naj bi nastala leta 1865, uporabljale so se še nekaj let po drugi svetovni vojni. Pijačo pokalico so izdelovali sodavičarji, ki so sicer izdelovali umetno mineralno vodo sodavico ali sifon, šabeso in brezalkoholne gazirane pijače. Za izdelovanje pokalice so uporabljali sadne sirupe, še raje so uporabljali kar esence z okusom maline, limone, pomaranče ali mandarine ter ogljikovo kislino.
V Šaleški dolini je tovrstno pijačo izdelovala družina Miklavc iz Rečice oziroma Šmartnega ob Paki. Ker so za izdelavo pijače večinoma uporabljali sadje iz Šmartnega ob Paki, so jo Šmarčani vzeli za svojo pijačo. Pijača je bila zelo priljubljena zlasti med otroki. Starejši prebivalci doline se spominjajo, da so kot otroci že od daleč slišali žvenketanje steklenic, ko se je mimo pripeljal voz s kraherlom.

Literatura: Ivica Križ, Naša kulturna dediščina – Moretova steklenica za kraherle ali pokalico, v: Dolenjski list, št. 30, 25. 7. 2019. 

Zbirka: Etnologija, akc. št. MV; MV-33/2022

Špela Regulj, višja kustosinja

 Tanja Verboten