Potovalni kovček za popravilo čevljev je bil last Franca Šarnerja iz Šoštanja. Pred drugo svetovno vojno je bilo v mestu več čevljarjev, ki so imeli svojo obrt, nekateri so delo opravljali tudi na domu stranke. V teh lesenih kovčkih je vse orodje, ki ga je potreboval potujoči čevljar: kopita, noži, modeli, usnje, leseni žebljički in drugo. Material za izdelavo čevljev so imeli ljudje sami, saj so dvakrat letno kot delavci v tovarni dobili fasngo, to je bil zavoj usnja za izdelavo enega para močnih čevljev. Ljudje so s tem usnjem šli k čevljarju, da jim je čevlje naredil ali potemplal, bilo je tudi nekaj teh, ki so čevlje delali ali popravljali na domu. Franc Šarner je delal v tovarni, občasno so ga poklicali, da je za dlje časa odšel v širšo okolico Šoštanja, kjer je opravljal delo potujočega čevljarja. Velikokrat je delal skoraj zastonj, saj je ob pomanjkanju usnja dodajal tudi svoje, da bi bili čevlji dokončani. Občasno je čevlje popravljal tudi kmeticam, ki so prodajale svoje pridelke na trgu v Šoštanju, rekoč: »Saj ne moreš hodit’ taka reva«, medtem ko so domači rekli: »Ti boš še obubožal ob tem.« Bil je zelo domač človek, vsi so ga imeli radi.

Zbirka: MUS, akc. št. MV; MUS-105/2022

dr. Miran Aplinc, muzejski svetovalec

Tanja Verboten