• Šahovska ura

    NOVICE

Iz depoja Muzeja Velenje: Šahovska ura

20. julija praznujemo svetovni dan šaha in v ta namen predstavljamo ŠAHOVSKO URO, zanimiv in dragocen predmet s področja šaha, ki ga hranimo v depoju našega muzeja pod akcesijsko številko MV 43/2021.
 
Začetki slovenskega šaha segajo daleč v sredino 19. stoletja, prva šahovska rubrika je bila v slovenskem časopisu objavljena leta 1869, ko sta bila v tretji številki literarnega mesečnika Slovenski glasnik v Celovcu prvič objavljena slovensko izrazoslovje in problemska naloga Josipa Ogrinca. Slovenski šahisti so uspešno sodelovali na prvem avstrijskem dvokrožnem turnirju v Gradcu leta 1870, s turnirskimi uspehi pa je sloves slovenskega šaha v svet ponesel dr. Milan Vidmar.
Po 1. svetovni vojni je šah zopet začel svoj večji razcvet, saj so bili med leti 1919 – 1921 ustanovljeni številni slovenski klubi, med njimi Celjski, Litijski ter ŠK Ljubljana Šiška. Avgusta 1921 so z LŠK in nekaterimi jugoslovanskimi klubi v Celju organizirali prvi šahovski kongres in ustanovili jugoslovansko šahovsko zvezo.
Ob 25. obletnici Ljubljanskega šahovskega kluba je bil leta 1938 v Ljubljani odigran mednarodni turnir. V času do 2. svetovne vojne je v Sloveniji delovalo že 31 klubov z več kot 800 člani in nazivom velemojstra in mednarodnega mojstra.
Po 2. svetovni vojni je šahovski odbor takoj obnovil svoje delo in že takoj na prelomu leta 1945/46 v Ljubljani priredil turnir osvoboditve.
Šah je do 60. let užival precejšnjo samostojnost in je aktivno sodeloval v organih ŠSJ. Vendar se je tekom let položaj šaha slabšal, še posebej po dogodku, ko je Zveza telesno kulturnih organizacij šah uvrstila šele v tretjo skupino najmanj pomembnih med 50 športnimi panogami. S težkim položajem šaha so se ukvarjali tudi skozi vsa 70. in v začetku 80. let 20. stoletja, ko je prišlo do množičnega razmaha šolskih šahovskih krožkov in je na raznih tekmovanjih širom Jugoslavije sodelovalo tudi 120.000 mladih tekmovalcev, združenih pod sloganom »Šah mladini.
Šah je ostal priljubljen tudi v samostojni Sloveniji, saj se je z uvedbo novih mladinskih tekmovanj število udeležencev na državnih tekmovanjih povečalo s 40 na preko 300 udeležencev. Od leta 1991 izhaja tudi revija Šahovska misel, ponatisnjenih pa je bilo tudi kar nekaj knjig s področja šaha.
 
✒️ Mateja Murkovič, višja kustosinja dokumentalistka
 
Share on facebook
Facebook
Share on email
Email
Call Now Button
Accessibility
Scroll to Top