Štedilnik na trda goriva velenjskega podjetja Gorenje nosi lastnoročni podpis direktorja Ivana Atelška, ki je podjetje vodil med leti 1953 in 1980.
V drugi polovici 20. stoletja skoraj ni bilo gospodinjstva v Sloveniji, ki ne bi imelo vsaj enega gospodinjskega aparata iz podjetja Gorenje. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno v kraju Gorenje leta 1947, se je v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja iz proizvajalca sadnih mlinov, kovaških in ključavničarskih izdelkov ter kmetijskih strojev preusmerilo v proizvodnjo štedilnikov na trda goriva »Tobi«. Leta 1959 so na delavskem svetu velenjskega premogovnika razpravljali o nujnosti izgradnje industrije, kjer se bodo lahko zaposlile žene premogarjev. Zato je premogovnik podjetju Gorenje ponudil nekdanje prostore direkcij in okoliških poslopij, ki jih premogovnik ni več uporabljal. Tako so že v prvi polovici leta 1960 gorenjski delavci začeli s proizvodnjo v starih kopalnic na Starem jašku v Velenju.
Kmalu po uvedbi proizvodnje štedilnikov na trda gradiva so začeli izdelovati tudi plinske in električne štedilnike. Leta 1962 so v Gorenju izdelali prve »švedske kuhinje«, ki niso bile »metalne«, ampak »lesene«. Leta 1965 so začeli s proizvodnjo pralnih strojev, v kasnejših letih še s proizvodnjo hladilnikov, trajno žarečih peči in televizorjev – najprej črno-belih, nato so leta 1970 izdelali prvi barvni televizor.

Zbirka: Zgodovina, inv. št. MV-272/2015

Andželina Jukić, muzejska sodelavka

Tanja Verboten