• Zabojček za strelivo

    NOVICE

Slovenski tolar

🇸🇮 30-letnica slovenske samostojnosti 🇸🇮
 
Odnosi med Republiko Slovenijo in jugoslovanskimi zveznimi organi ter zvezno armado so se v jeseni leta 1990 zaostrili do te mere, da so postale grožnje o razglasitvi izrednih razmer in oboroženi intervenciji zveznih vojaških in policijskih sil kot nujnih ukrepih za zavarovanje celovitosti SFR Jugoslavije realno verjetne. Eden od prvih ukrepov bi v tem primeru gotovo bila tudi popolna razorožitev TO RS in organov za notranje zadeve (ONZ), vključno z milico. Zato sta se obe najpomembnejši veji obrambnih sil Slovenije odločili (milica oktobra, TO pa novembra leta 1990), da svojo oborožitev za nedoločen čas preselita na tajne lokacije. Večino orožja, ki ga je bilo treba skriti, so prevzele domačije v zaledju, nekaj pa so ga prevzela tudi lokalna podjetja. Tveganje, ki so ga s tem dejanjem nase in na svoje družine prevzeli gospodarji domačij in odgovorni posamezniki v podjetjih, je bilo ogromno. Tako zaradi morebitne kazenske odgovornosti kot tudi nevarnosti nesreče, saj orožje ni bilo in tudi ni moglo biti skladiščeno v idealnih pogojih. K sreči se v dobrem letu dni, kolikor je bilo orožje s pripadajočim strelivom, minsko eksplozivna sredstva ter naborniška in mobilizacijska dokumentacija skrita na tajnih lokacijah, ni zgodilo ne eno in ne drugo.
V Šaleški dolini je bilo takšnih domačij štirinajst. Orožje velenjske postaje milice (policije) je bilo skrito v stanovanjskih hišah družine Toplišek iz Raven pri Šoštanju in družine Vidic Jelenko v Šoštanju. Orožje in pomembna dokumentacija Občinskega štaba TO Velenje je bila skrita na petnajstih tajnih lokacijah. Dvanajst od teh so bile zasebne domačije in sicer: Cevzar, p. d. Rahne (Šenbric), Črep, p. d. Korošec (Paški Kozjak), Juvan, p. d. Žohar (Zavodnje), Likeb, p. d. Samobor (Veliki vrh, Šmartno ob Paki), Marolt, p. d. Naveršnik (Plešivec), Martinc, p. d. Martinc (Hrastovec), Mazej, p. d. Senovršnik, (Bele Vode), Pantner, p. d. Kodroj (Šenbric), Sovič, p. d. Krištan (Ravne pri Šoštanju), Trnek, p. d. Trnek (Bevče), Vranjek, p. d. Urajek (Ložnica, Šentilj pri Velenju) in Zajc, p. d. Aubreht (Šenbric). Del svoje oborožitve in dokumentacije pa je OŠTO Velenje skrival še na velenjskem premogovniku, gasilskem domu v Škalah in na postaji milice Velenje.
 
🖋 Kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak
 
Share on facebook
Facebook
Share on email
Email
Call Now Button
Accessibility
Scroll to Top