V sredo, 15. novembra, vas vabimo  v Muzej usnjarstva na Slovenskem na predavanje z naslovom »Vitezi Kacenštajnski: iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj« Borisa Hajdinjaka, direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Predavatelj bo na predavanju predstavil zanimivo in manj poznano temo vitezov Kacenštajnskih iz Šaleške doline, ki zajema obdobje od 12. do 15. stoletja. Predavanje pripravljamo skupaj s Šaleškim muzejskim in zgodovinskim društvom.

Omemba prvega viteza Kacenštajnskega Eberharda leta 1173 je verjetno najstarejša vsaj posredna omemba gradu na območju Šaleške doline, gotovo pa prva zanesljiva omemba osebe viteškega stanu tega območja. Na ugledni položaj sicer »samo« vitezov Kacenštajnskih kaže od srede 13. stoletja izpričana družinska grobnica v samostanu benediktincev Gornji Grad. Do 14. stoletja so bili Kacenštajnski vazali mogočnih gospodov Ptujskih. Ptujskim je ostal zvest samo del rodbine, ostali pa so se povezali z najmogočnejšo rodbino srednjeveške slovenske zgodovine, svobodnimi gospodi Žovneškimi/grofi Celjskimi. A najopaznejši Kacenštajnski Dipold IV. (†1358) ni dosegel zenita svoje rodbine v njihovi službi, pač pa službi bavarskega vojvode Ludvika V. Wittelsbacha (†1361). Ta služba ga je popeljala na pot, omenjeno v podnaslovu. Velikopoteznost Kacenštajnskih v generacijah Dipolda IV. in naslednikov se kaže tudi v stiku z judovskimi bankirji. V prvi polovici 15. stoletju sta bili zadnji dve živeči generaciji rodbine manj ugledni, a vseeno ne nepomembni.