Lejga kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor na star' grad!
- Velenjski grad
- 10. novembra 2022 - 28. septembra 2023
Pred 65 leti so se v novo nastajajočem mestu Velenje že zavedali pomena ohranjanja kulturne dediščine. Naša preteklost, kultura, predmeti, zgodbe in spomini so tisti, ki nam lepšajo in izboljšujejo vsakdanjik, a hkrati nam pomagajo na prihodnje rodove prenašati pomembna znanja, vedenja in izkušnje, ki so jih ljudje pogosto pridobili na ne vedno najlažji način.
Nov muzej je svoje prostore dobil v najstarejši primerno ohranjeni stavbi v dolini, na Velenjskem gradu, ki je bil najprej potreben temeljite prenove. Na ta način so tudi simbolično združili bogato preteklost doline s sodobnostjo, z industrijo, ki je omogočila hiter razvoj prej neposeljenega dela dolinskega dna.
Prebivalci doline so muzej kmalu vzeli za svojega. Tako se je med knapi pogosto slišal stavek: »Lejga kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!«. Na ta način se je širilo zavedanje, da so predmeti premične kulturne dediščine pomembni in da jih je treba ohranjati in ne zavreči.
V muzeju so od nekdaj dajali velik pomen povezovanju – z različnimi strokovnimi ustanovami, s podjetji, z javnimi zavodi, društvi, posamezniki … in tega, da smo samo s povezovanjem lahko še boljši, se zavedamo tudi danes.
Muzej Velenje danes s svojimi številnimi enotami, raznovrstnimi zbirkami, ki spadajo na različna strokovna področja in v različna časovna obdobja, ter s strokovno podkovanimi sodelavci, ki v muzeju pogosto uporabljajo tudi svoja znanja z drugih interesnih področij, zagotovo presega meje muzeja lokalnega pomena. Najponosnejši pa smo, ko muzejske prostore zadovoljni in z nasmehom na obrazu zapuščajo obiskovalci vseh starostnih skupin. (Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje v uvodniku razstave)
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.