Muzej usnjarstva na Slovenskem

Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju je nastal na tradiciji usnjarstva in usnjarskega obrata z ustanovno letnico 1788. Ustanovila ga je družina Vošnjak, katere usnjarska tradicija sega vse tja do 16. stoletja v Slovenj Gradec, od
koder so posamezniki kasneje odšli v trg Vitanje in leta 1750 v trg Šoštanj. Od leta 1788 sta bili v trgu dve usnjarski obrtni delavnici v rokah rodbine Vošnjak, ki sta se skozi 19. stoletje ob ugodnih posledicah obrtne svobode po letu 1860 pod imenom K. K. priv. Lederwerke Franz Woschnagg & Söhne in Tovarna za usnje Ivan Vošnjak razvili na tovarniško raven. Po združitvi obeh tovarn je postala K. K Priv. Lederwerke Franz Woschnagg & Söhne ena izmed največjih tovarn dvojne monarhije in kasnejše medvojne Jugoslavije kot tovarna usnja Franz Woschnagg & sinovi d. d. Šoštanj. Po drugi svetovni vojni so jugoslovanske oblasti tovarno zaplenile in nacionalizirale, v kasnejših letih je tovarna pod imenom Tovarna usnja Šoštanj zaradi neugodne gospodarske konjunkture počasi nazadovala in leta 1999, po 211 letih, prenehala delovati.

V soglasju in s podporo Tehniškega muzeja Slovenije in zainteresirane javnosti nekdanjih središč usnjarstva v širšem slovenskem prostoru je bila 19. novembra 2009 odprta prva faza Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki danes deluje pod okriljem Muzeja Velenje. Muzej usnjarstva na Slovenskem je specialni tehniški muzej z opredeljeno zbiralno politiko. Kot edini tovrstni muzej ob podpori Tehniškega muzeja Slovenije zbira, evidentira, dokumentira, hrani, raziskuje in proučuje snovno in nesnovno kulturno dediščino s področja usnjarstva na območju Slovenije ter jo predstavlja javnosti.

Prostorsko usnjarski muzej zajema nekdanjo delavsko kopalnico Tovarne usnja Šoštanj, paviljonski del, depojske prostore in parkirišče. Ob odprtju muzeja leta 2009 sta bili postavljeni dve stalni razstavi.

Razstava Usnjarstvo v Šoštanju predstavlja kronološki oris 211-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju, ki se je začela leta 1788 z ustanovitvijo Vošnjakove, takrat še obrtne delavnice, ki je prek vzpona v veleindustrijo sooblikovala Šoštanj vse do ukinitve Tovarne usnja Šoštanj leta 1999. Na muzejski razstavi je predstavljen pomen usnjarstva za Šoštanj, Šaleško dolino in širše. Prikazani so razvoj meščanstva in delavstva ter vplivi vzporedne nacionalne diferenciacije od druge polovice 19. stoletja v 20. stoletje, prve in druge svetovne vojne, gospodarskih kriz in spremembe državnih struktur. Ambientalne postavitve, ki zajemajo več kot 330 muzejskih predmetov, predstavljajo bivalno kulturo šoštanjskega delavstva (delavsko stanovanje) in meščanstva (direktorjeva pisarna), njihovo oblačilno in prehransko kulturo ter utrinke kulturnega in družabnega življenja (Pihalna godba Zarja, Nogometni klub Usnjar, gasilstvo, planinsko društvo in Lujekova čevljarska delavnica). Na razstavi so poudarjene teme: oče v fabriko, mati v tavrh, otroška igra, odnos lastnik tovarne-delavec, imeti in obdržati, prikaz življenja različnih slojev prebivalstva itn. Muzejska predstavitev zajema krajše zapise, namenjene obiskovalcem, prikaz slikovnega gradiva in predmetov v stenskih vitrinah, ambientalne postavitve, pospremljene z zvočno kuliso itn. Za spodbuditev dejavnosti so v muzejsko interpretacijo ob usnjarskem vajencu Juretu, ki nas vodi skozi razstavo, vključeni pripomočki, ki to omogočajo: časovni trak, vklopi stikalo, izdelaj suhi žig, otipaj vrste usnja, za informacijo uporabi dotikalni zaslon, poglej skozi okno na nekdanje tovarniško dvorišče, prikaz požara v tovarni z dimom, oglej si filmsko predstavitev itn. Po poti ogleda lahko obiskovalec po potrebi počiva na več klopeh, muzej je tudi prijazen osebam z gibalnimi omejitvami, saj dostop v muzejske prostore omogočata klančina in dvigalo.

Razstava Industrijska predelava kož v usnje je postavljena v paviljonskem delu. Na razstavi je na velikih panojih predstavljen tehnološki postopek za predelavo kož od vhodnih surovin, konzerviranja, luženja, strojenja in dodelave do končnega izdelka – usnja. Muzejsko razstavo ambientalno dopolnjujejo velike fotografije proizvodnega procesa. Obiskovalcem je postavljenih na ogled 70 muzejskih predmetov večjih dimenzij, ki časovno segajo v čas razmaha industrializacije na Slovenskem od konca 19. stoletja do danes. Predstavitev zajema ogled najpomembnejših strojev in naprav za predelavo kož v usnje (pam, lužilne jame, cepilni stroj, valjavke, brusilni stroj, strugalni stroj, lomilka, šivalni stroj, stroj za embaliranje usnja, stiskalnice, mlin za mletje hrastove lesovine za izdelavo tanina itn.) ter demonstracijo delovanja transmisije za pogon strojev in naprav v nekdanji tovarni usnja v Šoštanju. Za razumevanje namena uporabe so posamezni stroji in naprave opremljeni z nazornimi napisi, ki vsebujejo poimenovanje, mesto v tehnološkem postopku, tehnične podatke, leto izdelave itn.