O muzeju

Muzej Velenje ima sedež v Velenjskem gradu, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. Velenjski grad se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1270, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju, ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovili in napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v renesančno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v družbeno last; v njem so bila najprej stanovanja za rudarje in njihove družine, del notranje opreme je bil uničen, stavba pa je začela propadati. 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer je sedež Muzeja Velenje še danes.

Danes Muzej Velenje s svojim delovanjem pokriva območje treh občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki). Na Velenjskem gradu obiskovalcem ponuja na ogled trinajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, izstopajo še Afriška zbirka Františka Foita (ena od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh) ter zbirki ostankov mastodontov in sodobne slovenske umetnosti.

Poslanstvo muzeja

Prvenstveno poslanstvo Muzeja Velenje združuje evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, varovanje, hrambo in predstavljanje premične kulturne dediščine na območju delovanja (občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). Muzej Velenje svoje poslanstvo uresničuje s strokovnim muzealskim delom, pedagoško-andragoškimi programi in številnimi drugimi dejavnostmi, ki osnovno dejavnost muzeja in kulturno dediščino, s katero se muzej ukvarja, popularizirajo, jo približujejo uporabnikom in privabljajo nove. Pomembna naloga muzeja je zagotavljanje dostopnosti kulturne dediščine čim širšemu krogu ljudi, tudi vsem tistim, ki se soočajo z različnimi omejitvami.

Muzej Velenje je javni zavod, katerega poslanstvo je tudi uresničevanje lokalne in nacionalne kulturne politike; obenem mora biti pomemben sooblikovalec in eden od generatorjev kulturnega in turističnega razvoja v Velenju in Šaleški dolini. V lokalnem in nacionalnem okolju želi biti dobro prepoznavna in cenjena institucija, ki dediščino in njene vrednote obravnava strokovno in spoštljivo ter jih hkrati celostno in kreativno nadgrajuje.

Naša preteklost in kulturna dediščina sta temeljna kamna naše identitete in s tem tudi eden od temeljnih virov za naš nadaljnji razvoj. Mestna občina Velenje, ustanoviteljica javnega zavoda Muzej Velenje, s kulturno dediščino ravna skrbno – prizadevamo si za njeno ohranjanje in vključevanje v sodobno življenje, saj to prispeva h kakovostnejšemu življenju ljudi, k njihovemu osebnostnemu razvoju in posledično razvoju skupnosti ter družbe v celoti. Uspešno razvijanje storitev, vezanih na premično in nepremično ter živo, nesnovno dediščino, lahko prinaša tudi nova, kakovostna delovna mesta. Muzej Velenje je ustanova, ki mora biti eden glavnih nosilcev teh nalog v javnem interesu.

V sedmem desetletju delovanja smo si zadali, da bo Muzej Velenje prepoznaven, urejen, svež, ustvarjalen, odprt in strokoven – v najširšem pomenu teh šestih besed.

Muzejske enote

Muzej Velenje je v letih svojega delovanja pod svoje okrilje pridobil osem dislociranih enot. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju v prijetnem ambientu pripoveduje zgodbo o usnjarjih, industrialcih in nekdanjem življenju v Šaleški dolini. Biser slovenske kmečke arhitekture je okoli 350 let stara Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem. V Lipju pri Velenju stoji viničarska Grilova domačija z zelenjavnim in zeliščnim vrtom, čebelnjakom, sadovnjakom in vinogradom. Hiša mineralov v Starem Velenju hrani več kot pet tisoč mineralov z vsega sveta. Spominski center 1991 in Park državnosti predstavljata Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije. F-bunker krepi in promovira lokalno fotografsko sceno, del muzeja pa sta tudi spominski sobi v Topolšici in na Graški gori. Spominska soba v Topolšici je posvečena podpisu delne nemške kapitulacije 9. maja 1945, spominska soba in spominski park na Graški gori pa legendarni partizanski 14. diviziji.