O Muzeju Velenje

Muzej Velenje ima sedež v Velenjskem gradu, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. Velenjski grad se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1270, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju, ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovili in napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v renesančno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v družbeno last; v njem so bila najprej stanovanja za rudarje in njihove družine, del notranje opreme je bil uničen, stavba pa je začela propadati. 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer je sedež Muzeja Velenje še danes.

Danes Muzej Velenje s svojim delovanjem pokriva območje treh občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki). Na Velenjskem gradu obiskovalcem ponuja na ogled trinajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, izstopajo še Afriška zbirka Františka Foita (ena od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh) ter zbirki ostankov mastodontov in sodobne slovenske umetnosti.

Muzejske enote

Muzej Velenje je v letih svojega delovanja pod svoje okrilje pridobil osem dislociranih enot. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju v prijetnem ambientu pripoveduje zgodbo o usnjarjih, industrialcih in nekdanjem življenju v Šaleški dolini. Biser slovenske kmečke arhitekture je okoli 350 let stara Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem. V Lipju pri Velenju stoji viničarska Grilova domačija z zelenjavnim in zeliščnim vrtom, čebelnjakom, sadovnjakom in vinogradom. Hiša mineralov v Starem Velenju hrani več kot pet tisoč mineralov z vsega sveta. Spominski center 1991 in Park državnosti predstavljata Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije. F-bunker krepi in promovira lokalno fotografsko sceno, del muzeja pa sta tudi spominski sobi v Topolšici in na Graški gori. Spominska soba v Topolšici je posvečena podpisu delne nemške kapitulacije 9. maja 1945, spominska soba in spominski park na Graški gori pa legendarni partizanski 14. diviziji.