Spominski park XIV. divizija

Spominski park Graška gora je začel nastajati, ko so leta 1961 postavili spominsko obeležje, posvečeno tristodvajsetim borcem, padlim na območju med Uršljo goro in Završami. Konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja, ob 35. obletnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko, je spominski park s svečanim odkritjem spomenika »Nošenje ranjencev«, katerega avtor je Antun Augustinčić, in odprtjem spominske sobe Štirinajste divizije dobil jasne obrise. Muzej Velenje je spominsko sobo in razstavo v njej temeljito prenovil leta 2014, ob 70. obletnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. Spominski park Graška gora je podobo celovitega spominskega območja s povezavo obeh ključnih obeležij dobil leta 2015, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Geografske značilnosti Graške gore so še posebej spretno v svojo korist znale uporabiti številne partizanske enote. Za okupatorja in njegove motorizirane enote je bila Graška gora s številnimi vrhovi, redkimi zaselki in samotnimi kmetijami, ločenimi z globokimi in strmimi grapami, nepremagljiva ovira. Nikoli si je ni zares podredil. Ne njene narave, ne njenih ljudi. Tukajšnji človek je skozi stoletja, kljub številnim viharjem, ki jih je s sabo prinašal čas, ostajal enak. Zaveden in klen. Trd in neomajen. Iskren in odprt.
Tako je bil tu že v prvih mesecih druge svetovne vojne ustanovljen Štajerski bataljon, ki mu je poveljeval komandant Franc Rozman – Stane. Bataljon je v noči na 8. oktober 1941 napadel Šoštanj in ga za kratek čas tudi osvobodil. Julija 1942 je bila na Graški gori ustanovljena Šaleška četa. Po nekaj uspešno izpeljanih akcijah se je priključila Pohorskemu bataljonu, katerega večina borcev je 8. januarja 1943 padla na Osankarici. Najbolj je Graško goro zaznamovala legendarna Štirinajsta udarna partizanska divizija, ki je februarja 1944 v Šaleški dolini bila svoje najtežje boje. Po koncu nemške ofenzive so se borci zdesetkane, a nikoli zares premagane Štirinajste divizije že marca ponovno zbrali na Graški gori in od tod krenili v nove akcije. Graška gora je bila tudi kasneje, vse do konca druge svetovne vojne, pogosto zavetje in izhodišče številnih akcij Štirinajste divizije. Na območju Graške gore so se izjemno hudi spopadi Štirinajste divizije z nemškim okupatorjem odvili maja, septembra in oktobra 1944 ter januarja 1945.