Grilova domačija

Le dobra dva kilometra od Velenja, na pobočju Lipja in Vinske Gore, lahko obiskovalec obišče Grilovo domačijo, postavljeno »in situ«, v svojem prvotnem okolju, z vsemi elementi delujočega in polno dejavnega muzeja. Grilova ali Nacétova domačija, kot so jo nekdaj imenovali, je ena od enot Muzeja Velenje in ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena, ki se ponaša z znamko ekomuzeja.

Domačijo sestavlja hiša, ki je bila sredi 19. stoletja postavljena kot majhna viničarija, gospodarsko poslopje, vodnjak, manjši zelenjavni vrt, čebelnjak, sadovnjak, vinograd, njiva in zelo dejaven zeliščni vrt z več kot sto različnimi vrstami zdravilnih in okrasnih zelišč ter dišavnic. Celotna domačija s svojimi kasneje prizidanimi enotami (gospodarsko poslopje …) priča o večstoletni genezi in spremembi svoje agrarne namembnosti. Viničarija se je namreč konec 19. stoletja zaradi prihoda trtne bolezni (trtna uš) preoblikovala v posestvo manjšega kmeta, kar je bila tudi sicer razširjena praksa tega območja. Trta je na domačiji še vedno ostala, vendar sta bili odtlej glavni panogi predvsem samooskrbna živinoreja (nekaj glav govedi, prašičev) in sadjarstvo.

Danes si lahko obiskovalec ob obisku ekomuzeja ogleda hišo z vso svojo okolico. Pot od parkirišča, kjer stoji dejaven Mlinškov čebelnjak, vodi po bregu navzgor mimo vinograda in sadovnjaka ter zelenjavnega vrta do glavne hiše domačije. Hiša je v breg potisnjena, vrhkletna, delno zidana, delno lesena in za 19. stoletje značilno krita s slamo. Nad prostorno vinsko kletjo, ki se ponaša s hrastovim stropnikom iz
16. stoletja, je bivalni del, ki krožno vodi skozi različne prostore. Desno od veže je »bela« soba oziroma hiša s krušno pečjo, nad katero so svoj čas sušili predvsem krhlje jabolk in hrušk. Sledi ji »štiblc« ali izba, ki je bila sprva namenjena stelji in manjšim živalim, kasneje je bila preurejena v spalni prostor gospodinje. Živali, kot so prašiči, so dobile svoj prostor izven hiše (svinjak). Skozi štiblc se pride skozi manjši prehod naravnost v črno kuhinjo. Na ogled so za črno kuhinjo značilni pripomočki (burkle, loparji, posoda …), medtem ko je prava posebnost z današnjega vidika uporabnika tekoče vode priročna izlivna odprtina za odpadno vodo, ki je izpeljana iz kuhinje na prosto kar skozi zid po lesenem koritcu. Skozi kuhinjo se vrnemo nazaj v vežo, ki je bila namenjena shranjevanju in odlaganju uporabnih predmetov.

Neposredno ob hiši je gospodarsko poslopje, kjer so spravljena večja kmečka orodja in naprave (voz, preša ipd.). Pod poslopjem je travnik, ki ga krasi velik zeliščni vrt, za katerega skrbi okoliško društvo zeliščarjev. Poleg njih so na Grilovi domačiji močno dejavna lokalna in okoliška društva vinogradnikov, sadjarjev, čebelarjev, gobarjev, člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje in domačini. Njihova dejavnost pri urejanju okolice, skrb za zdravo vegetacijo in udejstvovanje pri javnih dogodkih skozi vse letne čase so pomembno gonilo pri ohranjanju celostne vizije ekomuzeja in tudi pri ohranjanju lokalne nesnovne kulturne dediščine.