Spominska soba "Topolšica 9. maj 1945"

Muzejska predstavitev delne nemške vdaje 9. maja 1945 je v Topolšici prisotna že več desetletij. Leta 1995 je bila iz nekdanje zdraviliške menze, kjer se je odigral ta za Slovence in druge jugoslovanske narode eden izmed najpomembnejših dogodkov druge svetovne vojne, prestavljena v bližnji zdraviliški park. Na isti lokaciji je bila spominska soba nazadnje prenovljena leta 2015, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Urejena je tako, da jo je mogoče obiskati 24 ur na dan vse dni v letu. Ob poskusu rekonstrukcije akta podpisa kapitulacije in vzdušja v bližnjem Šoštanju 9. maja 1945 predstavitev dopolni in zaokroži še film o dogajanju v zadnjih dneh vojne v Šaleški dolini in na Koroškem.

9. maja 1945 je v bližnji Topolšici pri Šoštanju nemški generalpolkovnik Alexander Löhr, poveljnik nemške armade E, položil orožje pred »vojsko banditov«, kot so Nemci ponižujoče imenovali partizane, in podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot. Z vdajo še zadnjega okupatorja slovenskega ozemlja je za Slovence in druge jugoslovanske narode končno prišla težko pričakovana svoboda. Armadna skupina E, ki ji je poveljeval generalpolkovnik Alexander Löhr, je s številnimi boji, v katerih je izgubila približno sto petdeset tisoč mož, do začetka maja 1945 dosegla Zagreb in njegovo okolico. Generalpolkovnik Löhr je 6. maja 1945, ko je bil zlom Tretjega rajha zgolj še vprašanje ur, dobil še svojo zadnjo nalogo: s svojo skupino armad čim prej zapustiti nesporno jugoslovansko ozemlje in svoje enote predati v angloameriško ujetništvo. Armadna skupina E, ki je štela približno dvesto petdeset tisoč mož, je na pot krenila že naslednji dan in 8. maja zvečer dosegla Celjsko kotlino. Na begu so se Löhrovi armadni skupini pridružile še številne kvizlinške enote, med katerimi je bilo približno štirideset tisoč ustašev in nekaj tisoč četnikov. Zaradi izredno zahtevnih geografskih razmer, ki so umikajoči vojski oteževale napredovanje proti Koroški, in zaradi pričakovanih partizanskih zapor je general Löhr že kmalu po namestitvi v Savinjski dolini začel iskati stik s partizanskimi enotami. V zameno za nemško orožje si je želel zagotoviti neoviran prehod na Koroško. V Metlečah pri Šoštanju so se 9. maja začela pogajanja s predstavniki 4. operativne cone, general Löhr se je hkrati v Letušu pogajal tudi z Ivanom Dolničarjem – Janošikom, političnim komisarjem Štirinajste divizije. Pogajanja so bila zahtevna in naporna, medtem ko je bil njihov izid nepredvidljiv. Za partizansko stran je bilo najpomembnejše, da nemškemu generalu uspe prikriti dejstvo, da njegovi armadni skupini prehod zapira le nekaj sto partizanskih borcev. Sprva ošabni nemški general se je naposled vdal in pozno ponoči 9. maja 1945 v štabu 4. operativne cone v Topolšici podpisal predajo svojih enot. Za štab 4. operativne cone sta dokument o brezpogojni nemški vdaji podpisala politični komisar Matevž Hace in načelnik štaba major Petar Brajović. Nemške enote so začele odlagati orožje, medtem ko je general Löhr s svojim štabom ostal v ujetništvu v Topolšici. Kljub temu da so nemške enote dosledno spoštovale ukaz o predaji, so razmere v Celjski kotlini in v Mislinjski ter Šaleški dolini še vedno ostale skrajno napete in nepredvidljive in orožje tukaj še ni popolnoma potihnilo. Posameznim zaključnim bojem navkljub so se ljudje od blizu in daleč že začeli spontano zbirati na glavnem trgu v Šoštanju, da bi s pesmijo in cvetjem pozdravili partizanske borce in prihajajočo svobodo.