Spominska soba "Topolšica 9. maj 1945"




Topolšica 75, 3326 Topolšica



Odpiralni časi

Muzejska predstavitev delne nemške vdaje 9. maja 1945 je v Topolšici prisotna şe več desetletij. Leta 1995 je bila iz nekdanje zdraviliške menze, kjer se je odigral ta za Slovence in druge jugoslovanske narode eden izmed najpomembnejših dogodkov druge svetovne vojne, prestavljena v blişnji zdraviliški park. Na isti lokaciji je bila spominska soba nazadnje prenovljena leta 2015, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Urejena je tako, da jo je mogoče obiskati 24 ur na dan vse dni v letu. Ob poskusu rekonstrukcije akta podpisa kapitulacije in vzdušja v blişnjem Šoštanju 9. maja 1945 predstavitev dopolni in zaokroşi še film o dogajanju v zadnjih dneh vojne v Šaleški dolini in na Koroškem.

9. maja 1945 je v bliÅŸnji TopolÅ¡ici pri Å oÅ¡tanju nemÅ¡ki generalpolkovnik Alexander Löhr, poveljnik nemÅ¡ke armade E, poloÅŸil oroÅŸje pred »vojsko banditov«, kot so Nemci poniÅŸujoče imenovali partizane, in podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot. Z vdajo Å¡e zadnjega okupatorja slovenskega ozemlja je za Slovence in druge jugoslovanske narode končno priÅ¡la teÅŸko pričakovana svoboda. Armadna skupina E, ki ji je poveljeval generalpolkovnik Alexander Löhr, je s Å¡tevilnimi boji, v katerih je izgubila pribliÅŸno sto petdeset tisoč moÅŸ, do začetka maja 1945 dosegla Zagreb in njegovo okolico. Generalpolkovnik Löhr je 6. maja 1945, ko je bil zlom Tretjega rajha zgolj Å¡e vpraÅ¡anje ur, dobil Å¡e svojo zadnjo nalogo: s svojo skupino armad čim prej zapustiti nesporno jugoslovansko ozemlje in svoje enote predati v angloameriÅ¡ko ujetniÅ¡tvo. Armadna skupina E, ki je Å¡tela pribliÅŸno dvesto petdeset tisoč moÅŸ, je na pot krenila ÅŸe naslednji dan in 8. maja zvečer dosegla Celjsko kotlino. Na begu so se Löhrovi armadni skupini pridruÅŸile Å¡e Å¡tevilne kvizlinÅ¡ke enote, med katerimi je bilo pribliÅŸno Å¡tirideset tisoč ustaÅ¡ev in nekaj tisoč četnikov. Zaradi izredno zahtevnih geografskih razmer, ki so umikajoči vojski oteÅŸevale napredovanje proti KoroÅ¡ki, in zaradi pričakovanih partizanskih zapor je general Löhr ÅŸe kmalu po namestitvi v Savinjski dolini začel iskati stik s partizanskimi enotami. V zameno za nemÅ¡ko oroÅŸje si je ÅŸelel zagotoviti neoviran prehod na KoroÅ¡ko. V Metlečah pri Å oÅ¡tanju so se 9. maja začela pogajanja s predstavniki 4. operativne cone, general Löhr se je hkrati v LetuÅ¡u pogajal tudi z Ivanom Dolničarjem – JanoÅ¡ikom, političnim komisarjem Å tirinajste divizije. Pogajanja so bila zahtevna in naporna, medtem ko je bil njihov izid nepredvidljiv. Za partizansko stran je bilo najpomembnejÅ¡e, da nemÅ¡kemu generalu uspe prikriti dejstvo, da njegovi armadni skupini prehod zapira le nekaj sto partizanskih borcev. Sprva oÅ¡abni nemÅ¡ki general se je naposled vdal in pozno ponoči 9. maja 1945 v Å¡tabu 4. operativne cone v TopolÅ¡ici podpisal predajo svojih enot. Za Å¡tab 4. operativne cone sta dokument o brezpogojni nemÅ¡ki vdaji podpisala politični komisar MatevÅŸ Hace in načelnik Å¡taba major Petar Brajović. NemÅ¡ke enote so začele odlagati oroÅŸje, medtem ko je general Löhr s svojim Å¡tabom ostal v ujetniÅ¡tvu v TopolÅ¡ici. Kljub temu da so nemÅ¡ke enote dosledno spoÅ¡tovale ukaz o predaji, so razmere v Celjski kotlini in v Mislinjski ter Å aleÅ¡ki dolini Å¡e vedno ostale skrajno napete in nepredvidljive in oroÅŸje tukaj Å¡e ni popolnoma potihnilo. Posameznim zaključnim bojem navkljub so se ljudje od blizu in daleč ÅŸe začeli spontano zbirati na glavnem trgu v Å oÅ¡tanju, da bi s pesmijo in cvetjem pozdravili partizanske borce in prihajajočo svobodo.

 

Vodeni ogledi

Spominsko sobo si lahko brezplačno ogledate vse dni v letu.