Spominska soba "Topolšica 9. maj 1945"

Muzejska predstavitev delne nemÅ¡ke vdaje 9. maja 1945 je v TopolÅ¡ici prisotna ÅŸe veÄ desetletij. Leta 1995 je bila iz nekdanje zdraviliÅ¡ke menze, kjer se je odigral ta za Slovence in druge jugoslovanske narode eden izmed najpomembnejÅ¡ih dogodkov druge svetovne vojne, prestavljena v bliÅŸnji zdraviliÅ¡ki park. Na isti lokaciji je bila spominska soba nazadnje prenovljena leta 2015, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Urejena je tako, da jo je mogoÄe obiskati 24 ur na dan vse dni v letu. Ob poskusu rekonstrukcije akta podpisa kapitulacije in vzduÅ¡ja v bliÅŸnjem Å oÅ¡tanju 9. maja 1945 predstavitev dopolni in zaokroÅŸi Å¡e film o dogajanju v zadnjih dneh vojne v Å aleÅ¡ki dolini in na KoroÅ¡kem.
9. maja 1945 je v bliÅŸnji TopolÅ¡ici pri Å oÅ¡tanju nemÅ¡ki generalpolkovnik Alexander Löhr, poveljnik nemÅ¡ke armade E, poloÅŸil oroÅŸje pred »vojsko banditov«, kot so Nemci poniÅŸujoÄe imenovali partizane, in podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot. Z vdajo Å¡e zadnjega okupatorja slovenskega ozemlja je za Slovence in druge jugoslovanske narode konÄno priÅ¡la teÅŸko priÄakovana svoboda. Armadna skupina E, ki ji je poveljeval generalpolkovnik Alexander Löhr, je s Å¡tevilnimi boji, v katerih je izgubila pribliÅŸno sto petdeset tisoÄ moÅŸ, do zaÄetka maja 1945 dosegla Zagreb in njegovo okolico. Generalpolkovnik Löhr je 6. maja 1945, ko je bil zlom Tretjega rajha zgolj Å¡e vpraÅ¡anje ur, dobil Å¡e svojo zadnjo nalogo: s svojo skupino armad Äim prej zapustiti nesporno jugoslovansko ozemlje in svoje enote predati v angloameriÅ¡ko ujetniÅ¡tvo. Armadna skupina E, ki je Å¡tela pribliÅŸno dvesto petdeset tisoÄ moÅŸ, je na pot krenila ÅŸe naslednji dan in 8. maja zveÄer dosegla Celjsko kotlino. Na begu so se Löhrovi armadni skupini pridruÅŸile Å¡e Å¡tevilne kvizlinÅ¡ke enote, med katerimi je bilo pribliÅŸno Å¡tirideset tisoÄ ustaÅ¡ev in nekaj tisoÄ Äetnikov. Zaradi izredno zahtevnih geografskih razmer, ki so umikajoÄi vojski oteÅŸevale napredovanje proti KoroÅ¡ki, in zaradi priÄakovanih partizanskih zapor je general Löhr ÅŸe kmalu po namestitvi v Savinjski dolini zaÄel iskati stik s partizanskimi enotami. V zameno za nemÅ¡ko oroÅŸje si je ÅŸelel zagotoviti neoviran prehod na KoroÅ¡ko. V MetleÄah pri Å oÅ¡tanju so se 9. maja zaÄela pogajanja s predstavniki 4. operativne cone, general Löhr se je hkrati v LetuÅ¡u pogajal tudi z Ivanom DolniÄarjem â JanoÅ¡ikom, politiÄnim komisarjem Å tirinajste divizije. Pogajanja so bila zahtevna in naporna, medtem ko je bil njihov izid nepredvidljiv. Za partizansko stran je bilo najpomembnejÅ¡e, da nemÅ¡kemu generalu uspe prikriti dejstvo, da njegovi armadni skupini prehod zapira le nekaj sto partizanskih borcev. Sprva oÅ¡abni nemÅ¡ki general se je naposled vdal in pozno ponoÄi 9. maja 1945 v Å¡tabu 4. operativne cone v TopolÅ¡ici podpisal predajo svojih enot. Za Å¡tab 4. operativne cone sta dokument o brezpogojni nemÅ¡ki vdaji podpisala politiÄni komisar MatevÅŸ Hace in naÄelnik Å¡taba major Petar BrajoviÄ. NemÅ¡ke enote so zaÄele odlagati oroÅŸje, medtem ko je general Löhr s svojim Å¡tabom ostal v ujetniÅ¡tvu v TopolÅ¡ici. Kljub temu da so nemÅ¡ke enote dosledno spoÅ¡tovale ukaz o predaji, so razmere v Celjski kotlini in v Mislinjski ter Å aleÅ¡ki dolini Å¡e vedno ostale skrajno napete in nepredvidljive in oroÅŸje tukaj Å¡e ni popolnoma potihnilo. Posameznim zakljuÄnim bojem navkljub so se ljudje od blizu in daleÄ ÅŸe zaÄeli spontano zbirati na glavnem trgu v Å oÅ¡tanju, da bi s pesmijo in cvetjem pozdravili partizanske borce in prihajajoÄo svobodo.
Vodeni ogledi
Spominsko sobo si lahko brezplaÄno ogledate vse dni v letu.






