Spominska točka Izak

Spominska točka Izak

Spominsko točko Izak smo postavili ob mestu, kjer je Franc Polh – Izak, eden prvih organizatorjev narodnoosvobo dilnega gibanja v Šaleški dolini, ob začetku 2. svetovne vojne študent medicine, že sredi septembra 1941 zgradil zemljanko, sanitetni bunker, ki naj bi služil oskrbi in zdravljenju ranjenih partizanov.

Prvi partizanski sanitetni objekti so bili na zavednih domačijah, v zemljankah in bunkerjih. Šlo je za majhne sanitetne postaje , ki so lahko oskrbele in zdravile le manjše število ranjenih partizanov hkrati, kar je sprva tudi še zadostovalo. Eden prvih takšnih objektov v Sloveniji, na slovenskem Štajerskem pa sploh prvi, je nastal prav tu, v Šaleški dolini, kjer sicer kasneje, vse do konca vojne, zaradi bližine Pohorja ni bilo nobene večje partizanske bolnišnice.

Ta sanitetni objekt, ki so ga ljudje hitro poimenovali »Izakova bolnica«, je postavil Franc Polh – Izak, eden tistih šaleških rodoljubov, ki so se odporniškemu gibanju slovenskega naroda pridružili praktično prvi dan okupacije. »Izakova bolnica« je še istega meseca v oskrbo sprejela prvega poškodovanega partizana. To je bil Drago Mlakar, član šaleške partizanske skupine, ki si je ob manjši oskrbovalni akciji enote v Zavodnju poškodoval nogo. Prvo pomoč mu je najprej v Škalah nudil šoštanjski zdravnik dr. Medic, nato pa so poškodovanca prenesli na zdravljenje v »Izakovo bolnico«. Med drugimi se je v njej zdravil tudi Dušan Kveder – Tomaž, eden najpomembnejših članov slovenskega partizanskega vodstva. Med zdravljenjem v Škalskih Cirkovcah ga je obiskal Franc Rozman – Stane, takratni komandant II. grupe odredov in kasnejši poveljnik Glavnega štaba NOV in POS, ki je bil že za časa življenja legenda slovenskega partizanskega boja. »Izakova bolnica« je delovala do pomladi 1943, nato pa je Franc Polh – Izak s sodelavci iz odporniškega gibanja nedaleč stran, prav tako v gozdu ob domačiji svojega polbrata Martina Polha v Škalskih Cirkovcah, maja 1944 postavil partizansko tehniko »Skovik«, ki je na tem mestu delovala od junija do septembra 1944. V njej so razmnoževali radijska poročila in drugo propagandno gradivo za šaleško-mislinjsko okrožje. Franc Polh – Izak je bil tudi eden od organizatorjev tako imenovane šaleške partizanske skupine, prve partizanske enote v Šaleški dolini, katere člani so bili še Franc Drobnič, Edo Martinšek, Drago Mlakar, Miha Pintar, Franc Soklič, Tone Ulrih in Jože Venišnik. Ljudje so si ga zapomnili predvsem po njegovem neizmernem pogumu ter popolni predanosti boju za osvoboditev slovenskega naroda.

Pokaži več Pokaži manj

Mastodonti

V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.

Majda Kurnik 1920–1967

Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.

Afrika

Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.

Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje

Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.

Med romaniko in barokom

Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.

Šaleška dolina 1941-1945

Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.

Grajska kapela

Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.

Mesto, ki so mu rekli čudež

Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.

Fran Korun Koželjski

Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.

Mojster fotografije Volbenk Pajk

Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.

Stara trgovina

Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.

Stara gostilna

V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.

Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja

Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.