Afrika

Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Leta 2018 je bila prenovljena in je edina tovrstna zbirka v Sloveniji. V njej so na ogled iz enega kosa lesa izrezljani leseni stolčki, ki jih domačini nosijo za pasom, lepo okrašene buče, kalebase, ki jih uporabljajo za posodo, različni okrasni predmeti, s katerimi krasijo telo, posode, narejene iz gline.
Osupljiv del zbirke so afriške maske in lutke. Predstavljena so tudi nekatera dela Františka Foita in njegovi osebni predmeti, ki jih je uporabljal pri svojem raziskovalnem delu.

Akademski kipar, profesor in pustolovec František Foit je bil rojen leta 1900 v Taboru na Češkem. Mladost je preživel v Telču, kjer je imel oče kamnoseško delavnico. V očetovi delavnici se je tudi navdušil za kiparstvo. Po končani srednji šoli je nadaljeval šolanje na kiparski šoli v Hořicah, Dresdnu, Parizu in Zagrebu. V Parizu se je prvič spoznal z afriškimi maskami in afriško kulturo ter se v Afriko tudi zaljubil, čeprav tam še nikoli ni bil. Leta 1931 se je odpravil na svojo prvo pot z avtom preko Afrike. Na pot je šel z biologom dr. Jiřijem Baumom. Pot jima je delno financirala Karlova univerza, Foit pa je na poti izdelal antropološke podobe posameznih ljudstev v Afriki.

Leta 1938 se je poročil z Ireno, leto kasneje se jima je rodila hči Regina. Kmalu pa koncu 2. svetovne vojne se je Foit ponovno pričel pripravljati za pot na črno celino. Tokrat je na dolgo pot v Afriko z njim krenila tudi žena Irena, hči Regino pa sta pustila pri Ireninih starših. V Afriki sta nameravala ostati približno eno leto, usoda pa je hotela, da sta v Afriki ostala skorajda 24 let. Prečkala sta Saharo, prepotovala Niger, Nigerijo, Čad, Centralnoafriško republiko in pragozdove ob reki Ituri, kjer so prebivala najštevilčnejša pigmejska plemena v Afriki. Ob reki Ituri je Foit odkril gledališče malih lesenih lutk, ki ga je še posebej zanimalo ves čas njegovega bivanja v Afriki in s katerim je imel velike načrte tudi po vrnitvi v Evropo.

V Belgijskem Kongu v Leopoldvillu, današnji Kinšasi v Demokratični republiki Kongo, sta imela zakonca Foit resne težave. 17. julija 1950 so zaradi nesporazuma ljudje na trgu napadli Ireno Foit z vzkliki: »mitumbula!« (ljudožerec). V avtomobilu so namreč videli Foitove glinaste antropološke plastike in zakonca proglasili za ljudožerca. Zaradi tega so v takratnem Leopoldvillu proglasili splošno pripravljenost vojske in policije, zakonca Foit pa odpeljali 2000 km daleč v pragozdu. Obtožili so ju, da sta hotela v Kongu zanetiti revolucijo. Dogodek je močno spremenil njune možnosti za potovanje, saj sta težko prišla do dovoljenja za bivanje. Leta 1952 sta dobila dovoljenje za bivanje v takratni Tanganjiki, današnji Tanzaniji.

Leta 1960 sta se naselila v Nairobiju v Keniji, kjer je Foit delal kot kipar, nato pa kot učitelj in vodja oddelka na novo ustanovljenem Kenyattovem učiteljišču. Tu je bodoče učitelje učil vrednotiti bogato izročilo njihove tradicionalne umetnosti, sam pa je s pomočjo študentov prišel do številnih podatkov o tradicionalni lokalni umetnosti. Hkrati se je v vzhodni Afriki uveljavil tudi kot kipar, saj je imel razstave v Kairu, Johannesburgu, Capetownu, Kisanganiju, Nairobiju.

Želja po vrnitvi v Evropo je bila pri zakoncih Foit vse večja, a so jima načrte po vrnitvi prekrižali avgustovski dogodki leta 1968 na Češkoslovaškem. Poznanstvo z jugoslovanskim ambasadorjem v Nairobiju je zakoncema Foit ponudilo možnost vrnitve v Evropo. Konec julija leta 1971 sta se zakonca Foit preselila v Velenje, kjer so jima priskrbeli stanovanje in pokojnino, Foit pa je muzeju poklonil svojo bogato zbirko afriških predmetov.

Kmalu po naselitvi v Velenje, 31. avgusta leta 1971, je František Foit zaradi posledic prometne nesreče umrl. V njegov spomin so poimenovali eno izmed osrednjih velenjskih ulic, še vedno pa je na ogled tudi razstava predmetov, ki sta jih z ženo zbrala v Afriki. Med najpomembnejšimi je zagotovo velika zbirka mask in lutkovno gledališče iz pragozdnega področja reke Ituri.

Pokaži več Pokaži manj
Call Now Button
Accessibility
Scroll to Top