Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Slovenski akademski kipar in industrijski oblikovalec Ciril Cesar (rojen 1923) se je v sedemdesetih letih 20. stoletja s svojo družino preselil v modernistično vilo v središče mladega mesta Velenje. Mesto se ponaša z njegovimi javnimi kiparskimi deli »Rudarski Manifest« in »Atlantida« v »Sončnem parku«, »Anton Aškerc« pred Osnovno šolo Antona Aškerca in »Sozvočje« v Kulturnem domu. Njegova stalna kiparska razstava v Muzeju Velenje je bila postavljena leta 2006.
Cesar se je rodil v Mozirju, v družino s pomembno podobarsko tradicijo in prav v domači delavnici je mladi Cesar pridobil osnove kiparjenja. Obiskoval je Umetnoobrtno šolo v Ljubljani in mojstrsko šolo v Gradcu, po vojni se je vpisal na študij kiparstva na Akademiji za upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. Specialko je zaključil leta 1952 pri profesorju Frančišku Smerduju.
Vojna izkušnja je Cesarja močno zaznamovala. »Vojna je zločin in to je absolutna resnica,« je poudaril kipar. V svojem delu se je več kot desetletje osredotočal na upor proti vojni in nasilju nad človekom. Nastal je cikel ekspresivnih, razčlenjenih oblik figur. Naredil je kipe za javne spomenike vojnim žrtvam in druge spomenike, ustvarjene že v futurističnem slogu. Na začetku šestdesetih let se je usmeril v estetiko steklenih skulptur – v stekleni konstruktivizem. Vseskozi je ustvarjal, razstavljal in dobival pomembna naročila, obenem se je uveljavljal na področju industrijskega oblikovanja (patentiral je kuhinjsko tehtnico De luxe). Kot oblikovalec se je v šestdesetih letih izobraževal in delal v nemškem mestu Ulm. Leta 1970 se je v Velenju zaposlil v Tovarni Gorenje kot direktor projektiranja in oblikovanja, nato je predaval na Šolskem centru Velenje. Po upokojitvi leta 1983 se je vrnil h kiparstvu, predvsem stekleni skulpturi.
Razstava v Muzeju Velenje osvetljuje kiparjevo življenje in delo v treh med seboj povezanih prostorih. V časovnem pregledu poudarja pomembnejše oblikovne in izrazne premike v njegovem ustvarjalnem opusu. Razstava obiskovalca najprej popelje skozi zgodnejša dela, zaznamovana z akademskim realizmom: razstavljeni so portreti bližnjih, znancev in javnih osebnosti ter študije celopostavnih figur. Drugi prostor obvladujeta mavčna kipa talcev nadnaravnih dimenzij »Mozirski Talec« in »Nazarski talec«. Njuna odlitka v bronu sta postavljena kot spomenika žrtvam vojne v Mozirju in Nazarjah. Zadnji prostor prehaja v obdobje, v katerem kipar prekine z vojno tematiko in ekspresivnim izrazom. Pozornost pritegne steklena skulptura »Tempelj«, katere idejno izhodišče je sodobna jeklena in steklena arhitektura velemest.
Ciril Cesar je prejel tri nagrade Akademije, zlato priznanje Gorenja in grb Mestne občine Velenje za vrhunske dosežke v kiparstvu in industrijskem oblikovanju. Imenovan je bil za častnega občana Velenja.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.
