Grajska kapela
Na severozahodni strani grajskega kompleksa so v 17. stoletju preuredili enega od grajskih obrambnih stolpov v grajsko kapelo. Vhod vanjo vodi skozi kamnit renesančni portal, ki ima na prekladi vklesano letnico 1660. Notranja oprema kapele je bila izgubljena med ali kmalu po drugi svetovni vojni. Skozi sonde v ometih so dobro vidni fragmenti barvne geometrične poslikave kapele, ki je bila izvedena v fresco in secco tehniki, domnevno ob nastanku kapele.
V tem prostoru je zdaj razstavljena manjša zbirka cerkvene baročne umetnosti iz cerkve sv. Jurija v Škalah, ki so jo bili prisiljeni sredi 20. stoletja zaradi ugrezanja podreti. Prafarna cerkev sv. Jurija v Škalah je bila najstarejša cerkev v dolini, ustanovljena ob koncu 10. stoletja ali najkasneje na začetku 11. stoletja, na kar med drugim kaže tudi njen patron sv. Jurij, značilen zavetnik cerkva, ki so bile postavljene na pred kratkim pokristjanjenih tleh. Cerkev je bila v svoji zasnovi romanska, v obdobju gotike je dobila dolgi kor in bila z obzidjem utrjena v tabor. Na začetku 17. stoletja je za nov zvonik poskrbel škof Tomaž Hren, medtem ko je bila v 18. stoletju barokizirana. Krasila so jo dela znanih baročnih umetnikov tedanjega časa, med katerimi sta imela lokalno vidnejšo vlogo celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (ok. 1709–1788) ter slovenjgraški slikar in pozlatar Janez Andrej Strauss (1721–1783), ki sta tudi poklicno sodelovala. Iz cerkve sv. Jurija, kjer je v 19. stoletju služboval tudi pesnik Anton Aškerc, je bil ob njenem pogrezanju v petdesetih letih 20. stoletja del opreme in inventarja razdeljen po drugih cerkvah v Šaleški dolini, medtem ko so nekatere od baročnih umetnin zdaj razstavljene v grajski kapeli.
Na steni nasproti vhoda v grajsko kapelo visi slika sv. Janeza Nepomuka slikarja Janeza Andreja Straussa, nad vrati je barvna reprodukcija slike z motivom Ecce homo, ki je nekoč krasila župnišče cerkve sv. Jurija. Levo in desno od Straussove slike stojita barvna lesena kipa sv. Florijana in sv. Ahaca v naravni velikosti in rimskih vojaških oblačilih, ki sta deli kiparja Ferdinanda Galla. Kipa sta bila del glavnega oltarja, ki ga je krasila po velikosti izstopajoča osrednja slika s podobo sv. Jurija v boju z zmajem. Po porušitvi stare škalske cerkve se je kakovostno delo dunajske provenience nahajalo v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Velenju, od leta 2019 je na ogled v cerkvi sv. Jožefa v Škalah.
Sv. Florijanu in sv. Ahacu dela na razstavi družbo kip sv. Janeza Nepomuka, ki je eden od kipov škalskega oltarja, nastalega v prvi polovici 18. stoletja. Gre za delo tirolskega baročnega kiparja Martina Wieserja (rojen ok. 1670 – umrl po 1731), ki je nekaj let deloval v tudi v Slovenj Gradcu. Pred sliko sv. Nepomuka je nameščen še klečeči angel iz druge polovice 18. stoletja.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.
