Grajska kapela

Grajska kapela

Grajska kapela, ki je bila na novo posvečena leta 2016, se nahaja v severozahodnem obrambnem stolpu, ki so mu novo vlogo namenili v 17. stoletju. V kapeli, v kateri se je v preteklosti poročilo kar nekaj domačih plemiških hčera, so na ogled kipi kiparja Ferdinanda Galla, glavnega predstavnika poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem, ter slika Janeza Nepomuka. Avtor je Janez Andrej Strauss iz znane slovenjegraške družine baročnih slikarjev Straussov. Tako slika kot lesene plastike ter cerkvena ornamentika so se do začetka petdesetih let dvajsetega stoletja nahajali v prafarni cerkvi sv. Jurija v Škalah. Leta 1957 so cerkev zaradi izkopavanja premoga ter posledično ugrezanja zemljišča porušili, del predmetov iz nje pa je svoj prostor našel v grajski kapeli.

Vhod vanjo vodi skozi lep kamnit renesančen portal, ki ima na prekladi vklesano letnico 1660. V spodnjem delu so na zunanji (severni) strani tri manjše pravokotne strelne line ter štiri novejša pravokotna okna. Notranja oprema v kapeli je bila izgubljena med ali kmalu po 2. svetovni vojni. V tem prostoru je sedaj razstavljena manjša zbirka cerkvene baročne umetnosti iz cerkve sv. Jurija v Škalah, ki so jo morali v 50-ih letih 20. stoletja zaradi ugrezanja podreti. Prafarna cerkev sv. Jurija v Škalah je bila najstarejša cerkev v dolini, ustanovljena konec 10. ali najkasneje v začetku 11. stoletja, na kar med drugim kaže tudi njen patron sv. Jurij. Značilen je za cerkve, ki so bile postavljene na pred kratkim pokristjanjenih tleh. V svoji osnovi romanska cerkev, ki je v gotiki dobila dolgi kor in bila z obzidjem utrjena v tabor, v začetku 17. stoletju pa je za nov zvonik poskrbel škof Tomaž Hren, je bila v začetku 18. stoletja barokizirana. Krasila so jo dela znanih baročnih umetnikov tedanjega časa, med katerimi sta imela še posebej vidno vlogo celjski kipar Ferdinand Gallo (ok. 1709–1788) in slovenjegraški slikar Janez Andrej Strauss (1721–1783). V 19. stoletju je v njej služboval tudi eden največjih slovenskih pesnikov, Anton Aškerc. Medtem ko so del opreme in inventarja iz porušene cerkve razdelili po drugih cerkvah v Šaleški dolini, so nekatere od najlepših baročnih umetnin sedaj razstavljene v grajski kapeli. Nasproti vhoda v grajsko kapelo visi slika sv. Nepomuka, slikarja Janeza Andreja Straussa iz bližnjega Slovenj Gradca, nad vrati pa slika Ecce homo, ki je nekoč krasila župnišče cerkve sv. Jurija. Levo in desno od Straussove slike stojita lesena kipa sv. Florijana in sv. Jurija v naravi velikosti in rimskih vojaških oblačilih, deli znanega baročnega kiparja Ferdinanda Galla, družbo jima delata kip sv. Janeza Nepomuka, tirolskega kiparja Martina Wieserja iz prve polovice 18. stoletja (pred 1730), ki je nekoč stal v desni kapeli c. sv. Jurija, ter kip sv. Papeža iz druge polovice 18. stoletja. Pred sliko sv. Nepomuka je nameščen klečeči angel, ravno tako iz druge polovice 18. stoletja.

Pokaži več Pokaži manj

Mastodonti

V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.

Majda Kurnik 1920–1967

Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.

Afrika

Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.

Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje

Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.

Med romaniko in barokom

Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.

Šaleška dolina 1941-1945

Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.

Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.

Mesto, ki so mu rekli čudež

Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.

Fran Korun Koželjski

Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.

Mojster fotografije Volbenk Pajk

Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.

Stara trgovina

Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.

Stara gostilna

V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.

Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja

Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.