Mesto, ki so mu rekli čudež

V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.

Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.

Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti šteje 64 slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.

Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.

Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.

Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.

Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.

Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.

V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.

Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.