Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Postavitev je razdeljena na cerkveni, plemiški in kmečki del. V prvem izstopajo rekonstruiran romanski prezbiterij, trije poznogotski kipi, izbor sakralnega posodja, originalne freske z gradu Švarcenštajn in rekonstruiran kamniti oltar sv. Jošta s Paškega Kozjaka. V drugem delu je rekonstruirana dimnična hiša, bivalni prostor kmečkega človeka. Veliko vrednost imajo razstavljeni drobni predmeti, pridobljeni z arheološkimi izkopavanji na gradovih Šalek in Kacenštajn.
Zbirka predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju pa vse do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba s svojimi pravnimi, upravnimi, socialnimi in gospodarskimi značilnostmi. Predstavlja izbor najpomembnejših ostankov, ki jih je dolga doba 500-ih let pustila za seboj ter je razdeljena, enako kot srednjeveška družba v celoti, na tri dele: cerkveni, plemiški in kmečki.
Cerkveni del predstavlja rekonstrukcija cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju, ki ima v nekdanjem prezbiteriju še danes ohranjeno romansko okno. Prezbiterij, ki so ga kasneje nadzidali z zvonikom in še vedno nosi tipično okrasje 16. stoletja ter letnico 1535, so od 14. stoletja dalje krasile gotske freske v al seco in pravi fresko tehniki.
Prvi prostor bogati tudi rekonstrukcija kamnitega oltarja iz cerkve sv. Jošta na Paškem Kozjaku, enega redkih kamnitih oltarjev na Slovenskem, ter tudi cerkveno obredno posodje iz časa od 16. pa do 20. stoletja. »Ladjo« krasijo grbovne plošče najpomembnejših plemiških družin, ki so imele svoje posesti na tleh naše doline.
Enako kot cerkvena je bila ob koncu 13. stoletja izgrajena tudi grajska mreža. Najstarejši med vsemi gradovi je brez dvoma grad Šalek, saj po njem nosi ime celotna dolina. Danes je od njega ohranjen le petetažni obrambi stolp trikotne oblike, saj je bil zapuščen že v 18. stoletju in sicer po tem, ko ga je leta 1770 že drugič močno prizadel požar. Prvič je grad pogorel leta 1676 v času gospostva Raumschüsslov. Predstavnica te družine je bila tudi Rosina Raumschüssel, katere protestantski nagrobnik je hranjen v našem muzeju. Poleg je kamnita plošča ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki enako kot nagrobna plošča Rosine Raumschüssel zaznamuje čas protestantizma in protireformacije v Šaleški dolini. Med vnetimi pristaši nove vere je bila tudi družina Trebniških z gradu Švarcenštajn v Šentilju, ki je enako kot Velenjski grad dobil današnjo podobo s prezidavami prav v 16. stoletju. Enega najpomembnejših umetniških dosežkov tega časa pa predstavljajo freske, odkrite v prostorih nekdanje kapele gradu Švarcenštajn. Gre za enega največjih ciklov profanih poslikav prve polovice 16. stoletja na Slovenskem. Danes so obnovljene na ogled v Muzeju Velenje. V gradu Švarcenštajn, ki je danes v privatnih rokah, je ohranjenih še več starejših gradbenih elementov, poleg gotskih polžastih stopnic je zelo zanimiv poslikan dimnik, ki je bil nekoč viden daleč na okrog, nato pa so ga ob prezidavah skrili pod streho. Rekonstrukcija dimnika je na Velenjskem gradu na ogled v prostoru, kjer sta predstavljena t. i. kmečki oz. nadalje plemiški del. V ta del vstopimo skozi originalni portal cerkve sv. Mihaela, ki je nekoč stala v danes potopljeni vasi Družmirje, medtem ko smo v prostore razstave vstopili skozi originalni portal vhodnih vrat, ki so nekoč vodile v naš grad. Medtem ko je kmečki del predstavljen skozi rekonstrukcijo »Kavčnikove dimnice«, plemiški predstavljajo številne najdbe kot rezultat posameznih arheoloških raziskav na gradovih po dolini; od pečnic, do namiznega in kuhinjskega posodja, orožja in predmetov za vsakdanjo rabo. Osrednji del prostora pa je skupaj s povečavo Vischerjevega zemljevida iz 1670 namenjen maketi naše doline, ki kaže, da lahko Šaleško dolino upravičeno imenujemo – kot trdijo številni – dolina gradov. Tako tudi cerkvena vizitacija iz leta 1528 poroča, da je na spodnjem Štajerskem samo še ena fara, ki ima toliko gradov kot stara fara sv. Jurija v Škalah.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.