Stara gostilna

Gostilne so že od nekdaj eno izmed središč družbenega in društvenega življenja na Slovenskem. Velik vpliv so imele gostilne tudi na narodnobuditeljskem področju, saj je bila večina bralnih, pevskih in gasilskih društev, sokolskih in podobnih organizacij ustanovljena ravno v gostilnah.

Gostilne so od nekdaj odpirali v središču mest, vasi, trgov, v bližini sejmišč, ob pomembnejših prometnicah (furmanske gostilne), cerkvah, mitnicah itd. Za gostilničarje so bili zelo pomembni zlasti sejemski dnevi, saj je bil takrat za vse zaslužek največji. Nekateri gostilničarji so kaj kmalu spoznali, da bo njihov promet večji, če bodo prirejali tudi veselice s plesom (silvestrovanja, martinovanja, miklavževanja, pustovanja), razne druge zabave, srečelove, gledališke igre in podobno. Tako je bilo na primer v začetku stoletja v Šoštanju in okolici kar šestnajst gostiln in dva hotela, v Velenju, ki je bil takrat še precej manjši kraj, pa deset gostiln. Ponudba v večini gostiln je bila skromna, ponavadi je bilo mogoče le kaj popiti, kuhinj navadno ni bilo, oziroma so pripravljali le skromne obroke hrane. Od pijače je prevladovalo vino, domači sadjevec in žganje  ter seveda brezalkoholne pijače, kot so mali­novec, soda, pokalica v t. i. kraherlih. 

Gostilne so bile  med tednom relativno slabo obiskane, obisk pa se je povečal konec tedna,  še posebej ob nedeljah dopoldan po končani ali pa že kar med nedeljsko mašo, v okoliških gostilnah pa ob nedeljah popoldan, ko so ljudje krenili na sprehode v okolico mest, vasi in trgov. Tudi oprema takratnih gostiln je bila obisku primerna, torej zelo skromna. Navadno je imela gostilna le en prostor namenjen gostom, le izjemoma so imele nekoliko večje gostilne dva ali več ločenih prostorov t. i. »ekstra cimrov« za zaključene in posebne skupine.

Accessibility
Scroll to Top