Stara trgovina

Slovenski pisatelj, politik, zdravnik in narodni buditelj dr. Josip Vošnjak se takole spominja šoštanjskega trgovca Samonika iz 19. stoletja: »Bil je trgovec od pete do temena, izveden pri nakupovanju blaga, od ranega jutra do večera v trgovini in takšen prodajalec, da ni spustil kupca, dokler mu ni natvezel kolikor mogoče blaga«. Način prodaje in oprema teh trgovin se v bistvu ni spremenil vse do šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pri nas pojavile prve samopostrežne trgovine.

Pri rekonstrukciji stare vaške trgovine z mešanim blagom je uporabljeno originalno pohištvo štirih trgovin iz Šaleške doline in okoli dva tisoč različnih prodajnih artiklov iz prve polovice 20. stoletja. Gre za najrazličnejše škatle, reklamne table, posodo, tehtnice, zaboje, tekstil, vrečke, galanterijo, tobačne izdelke, parfumerijo, blagajne, “ročni pralni stroj” in celo originalne začimbe, čaje, milo, pralne praške ipd. Pogled na vse to pa v mnogih prebudi tudi nostalgične spomine na čudovito prijaznost in prijetnost takih trgovin.

»Trgovina je bila, kakor še zdaj po trgih in mestecih, mešana, v eni polovici trgovine manufakturno blago vsake vrste za moške in ženske obleke, v drugem koncu kolonialno blago.« (Ohranjen opis trgovine z mešanim blagom s konca 18. stoletja).

Majhne trgovine so bile založene le z najnujnejšim blagom: moko, kvasom, petrolejem, najcenejšimi vrstami tekstila, nekaj železnine in najnujnejšimi gospodinjskimi potrebščinami. Ponudba se je močno prilagajala potrebam kupcev. Zlasti pri socialno šibkejših slojih je mesečni nakup obsegal le osnovna živila: moko, kvas, sol, sladkor in kavne nadomestke, nakup prave kave pa je bil že redkost. Najbogatejši šoštanjski meščani in velenjski tržani so v domačih trgovinah opravljali le nujne dnevne nakupe, po večjih nakupih, zlasti po nakupih tekstila in drugih bolj luksuznih izdelkov, pa so odhajali v Celje, Maribor, Ljubljano itd.

Accessibility
Scroll to Top