Stara trgovina
Slovenski pisatelj, politik, zdravnik in narodni buditelj dr. Josip Vošnjak se takole spominja šoštanjskega trgovca Samonika iz 19. stoletja: »Bil je trgovec od pete do temena, izveden pri nakupovanju blaga, od ranega jutra do večera v trgovini in takšen prodajalec, da ni spustil kupca, dokler mu ni natvezel kolikor mogoče blaga«. Način prodaje in oprema teh trgovin se v bistvu ni spremenil vse do šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pri nas pojavile prve samopostrežne trgovine.
Pri rekonstrukciji stare vaške trgovine z mešanim blagom je uporabljeno originalno pohištvo štirih trgovin iz Šaleške doline in okoli dva tisoč različnih prodajnih artiklov iz prve polovice 20. stoletja. Gre za najrazličnejše škatle, reklamne table, posodo, tehtnice, zaboje, tekstil, vrečke, galanterijo, tobačne izdelke, parfumerijo, blagajne, “ročni pralni stroj” in celo originalne začimbe, čaje, milo, pralne praške ipd. Pogled na vse to pa v mnogih prebudi tudi nostalgične spomine na čudovito prijaznost in prijetnost takih trgovin.
»Trgovina je bila, kakor še zdaj po trgih in mestecih, mešana, v eni polovici trgovine manufakturno blago vsake vrste za moške in ženske obleke, v drugem koncu kolonialno blago.« (Ohranjen opis trgovine z mešanim blagom s konca 18. stoletja).
Majhne trgovine so bile založene le z najnujnejšim blagom: moko, kvasom, petrolejem, najcenejšimi vrstami tekstila, nekaj železnine in najnujnejšimi gospodinjskimi potrebščinami. Ponudba se je močno prilagajala potrebam kupcev. Zlasti pri socialno šibkejših slojih je mesečni nakup obsegal le osnovna živila: moko, kvas, sol, sladkor in kavne nadomestke, nakup prave kave pa je bil že redkost. Najbogatejši šoštanjski meščani in velenjski tržani so v domačih trgovinah opravljali le nujne dnevne nakupe, po večjih nakupih, zlasti po nakupih tekstila in drugih bolj luksuznih izdelkov, pa so odhajali v Celje, Maribor, Ljubljano itd.
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti
Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti šteje 64 slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.
